Petek, 1. 4. 2022, 21.56
2 leti
Grenko slovo ali veličastna zmaga Viktorja Orbana?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,11
92
Če se bodo napovedi zadnjih predvolilnih anket uresničile, bo Viktor Orban v nedeljo na madžarskih volitvah še petič zmagal.
Letos aprila ne bomo šli na volišča samo Slovenci. Ta mesec bodo najpomembnejše evropske volitve v Franciji, zelo zanimive pa bodo tudi volitve na sosednjem Madžarskem. Bo Fidesz Viktorja Orbana to nedeljo zmagal še četrtič zapored ali se bo moral posloviti od oblasti?
Viktor Orban je bil prvič madžarski premier med letoma 1998 in 2002. Nato je osem let ždel v opoziciji, dokler se ni leta 2010 spet zavihtel na oblast. Dvokrožni večinski sistem, ki ga je takrat imela Madžarska, je njegovemu Fideszu prinesel dvotretjinsko, tj. ustavno večino. Fidesz je namreč dobil nekaj manj kot 52,8 odstotka glasov, v parlamentu pa 68 odstotkov vseh sedežev.
Volilni sistem je Fideszu pisan na kožo
Fidesz je pozneje volilni sistem spremenil v kombinacijo enokrožnega večinskega in proporcionalnega volilnega sistema. To je bilo pisano na kožo Fideszu, saj je bila opozicija razbita na levoliberalni blok in radikalno desno stranko Jobbik, ki seveda nista mogla najti skupnega jezika.
Volilni sistem je Fideszu omogočil, da je z manj kot polovico glasov na volitvah v letih 2014 in 2018 dobil okoli 66 odstotkov sedežev v madžarskem parlamentu. Leta 2014 je dobil Fidesz nekaj manj kot 45 odstotkov glasov, leta 2018 pa malce več kot 49 odstotkov.
Orbanov čut za predvolilne teme
Seveda zmage niso samo posledica ugodnega volilnega sistema, ampak tudi tega, da je Orban premeten in inteligenten politik, ki je vedno pravočasno zaznal, katera predvolilna tema mu lahko omogoči zmago na volitvah.
Orban proti Merklovi
Tako je med migrantsko krizo pozno poleti in jeseni 2015 s svojim nasprotovanjem politiki na stežaj odprtih vrat za migrante in begunce, ki jo je nepremišljeno zagovarjala nemška kanclerka Angela Merkel, postal mednarodna politična zvezda in ikona zagovornikov stroge politike priseljevanja.
Viktor Orban je leta 2015 zaslovel po vsej Evropi kot velik nasprotnik nemške kanclerke Angele Merkel in njene politike na stežaj odprtih vrat za migrante in begunce.
Že prej, spomladi 2015, se je tudi odločno uprl t. i. migrantskim kvotam, to je obveznemu prerazdeljevanju prosilcev za azil, ki ga je Bruselj vsiljeval vzhodnim članicam EU.
Neformalni vodja višegrajcev
Orban je s svojo protipriseljensko politiko in nasprotovanjem migrantskim kvotam postal nekakšen neformalni vodja višegrajske četverice (Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška).
Da ima njegova politika nasprotovanje odprtim mejam podporo med Madžari, je potrdila njegova zmaga na volitvah leta 2018, ko je v primerjavi z volitvami leta 2014 izboljšal volilni izid za več kot pol milijona glasov.
Združena opozicija proti Orbanu
Opozicija Orbanu že nekaj let očita skorumpiranost, njegovo oblast pa označuje za kleptokracijo, tj. vladavino kradljivcev. Opozicija Orbanu tudi očita, da je omogočil bogatenje sodelavcem, prijateljem in sorodnikom.
Na letošnjih volitvah je Orbanov tekmec kandidat združene opozicije Peter Marki-Zay.
Ker se je uspelo dolga leta razbiti in sprti opoziciji pred letošnjimi volitvami združiti in izbrati skupnega kandidata za novega premierja, se je zdelo, da ima tokrat Orban prvič po dolgih letih resne težave.
Konservativni Orbanov tekmec
Še zlasti, ker je kandidat opozicije, globoko verni katoličan in oče sedmih otrok Peter Marki-Zay, konservativno usmerjen politik. Konservativni tekmec pa je Orbanu zaradi madžarskega volilnega telesa, ki je tradicionalno bolj desno kot levo usmerjeno, bolj nevaren kot kakšen liberalen ali socialdemokratski politik.
Toda nato je 24. februarja letos Putinova Rusija napadla Ukrajino. Orban, ki ima že dolga leta zelo dobre in tesne stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, se ni pridružil taboru zagovornikov strogih sankcij proti Rusiji.
Orbanova nevtralna politika do vojne v Ukrajini
Namesto tega se je Madžarom začel predstavljati kot politik, ki ne bo dovolil tega, da se Madžarska zaplete v vojno, ki ni njena vojna. Madžarska tako znotraj EU nasprotuje še strožjim sankcijam proti Rusiji, prav tako ne dovoli tega, da bi zahodne države čez njeno ozemlje Ukrajini dobavljale orožje za boj proti ruski vojski.
Viktor Orban in Vladimir Putin imata zelo dobre odnose. Putin je Orbana tudi navdihnil za njegov koncept iliberalne države.
Za Orbana je vojna v Ukrajini vojna, v kateri se Ukrajinci borijo za ukrajinske interese, Rusi pa za ruske interese. Orban pa zagotavlja Madžarom, da se ne bo boril ne za ukrajinske ne za ruske interese, ampak za madžarske: "Mi nismo ne Ukrajinci ne Rusi, ampak Madžari." Nasprotuje bojkotu ruske nafte in ruskega plina, češ da bo to potopilo gospodarstvo.
Orban povečal prednost v anketah
V nedavnem intervjuju za madžarski javni radio je Orban nasprotoval vzpostavitvi območja prepovedi letenja, saj bi se s tem Nato vpletel v vojno v Ukrajino. Glede poljskega predloga o mirovni misiji Nata v Ukrajini je dejal, da je takšna misija mogoča le, če bi se prej prekinili spopadi, v nasprotnem primeru bi se Natove enote zapletle vanje.
In če je verjeti predvolilnim javnomnenjskim anketam, ima ta njegova politika podporo med Madžari, saj je Orbanov Fidesz okrepil svojo prednost pred združeno opozicijo. Po marčevskih anketah ima Fidesz od 2,3 do 11 odstotnih točk prednosti pred opozicijo. A kot poroča Reuters, je vsak četrti madžarski volivec še neodločen.
Ljudje niso navdušeni nad vpletanjem v vojno
Seveda je mogoče, da se javnomnenjske ankete motijo in da bomo v nedeljo videli presenetljivo zmago madžarske opozicije. Toda če se bodo napovedi uresničile, bo jasno, da je bila Orbanova politika nevtralnosti ob rusko-ukrajinski vojni, kot Orban pravi ruskemu napadu na Ukrajino, z vidika nabiranja volilnih glasov pravilna odločitev.
Po ruskem napadu na Ukrajino je dal Orban natisniti nove predvolilne plakate, na katerih madžarskim volivcem obljublja, da bo zaščitil mir in varnost Madžarske.
Orban je spopad na letošnjih volitvah na velikem predvolilnem shodu, na katerem je bilo mogoče opaziti tudi transparente z napisi No war (sl. Nobene vojne), opisal kot odločanje med protivojno desnico in provojno levico. Na drugi strani opozicija zadnje dneve Orbana tudi na plakatih razglaša za madžarskega Putina (magyar Putyin).
Zelenski proti Orbanu
Medvedjo uslugo je morda madžarski opoziciji naredil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je pred kratkim v nagovoru voditeljem EU komentiral politiko evropskih držav. Na koncu se je ustavil tudi pri Madžarski oziroma Orbanu in ga skorajda ošteval kot kakšnega šolarčka. "Tukaj se moram ustaviti in biti pošten. Enkrat za vselej. Morali se boste sami zase odločiti, na kateri strani ste," je med drugim dejal Zelenski.
Orban mu seveda ni ostal dolžan in je Zelenskemu očital, da je bil njegov nastop zaigran. Dejal je tudi, da je razumljivo, da si Ukrajina želi vplesti v vojno čim več držav, zaradi česar je nujno, da Madžari jasno povedo, da nočejo biti del vojne. Je pa Orban zatrdil, da bodo Ukrajini pomagali s humanitarno pomočjo in sprejemanjem beguncev.
Dolgoletna ukrajinsko-madžarska nesoglasja
Zelenski pa ni nehal grajati Madžarske oziroma Orbana. Tako je v sredo ob nagovoru poslancev danskega parlamenta znova očital Madžarski, da povzroča razdor v EU in da poskuša pomagati Rusiji.
Zelenski proti Orbanu:
Je pa treba omeniti, da se nesoglasja med Ukrajino in Madžarsko niso pojavila šele po izbruhu vojne, ampak imajo že dolgo brado. V Ukrajini na območju, ki meji na Madžarsko, namreč živi okoli 150 tisoč pripadnikov madžarske manjšine. Gre za del Ukrajine, ki je del t. i. Podkarpatske Ukrajine, ta pa je bila pred prvo svetovno vojno del Ogrske.
Ukrajinski Madžari so podpirali Janukoviča
Leta 1991, ko se je Ukrajina osamosvojila in je Sovjetska zveza razpadla, je madžarska manjšina organizirala referendum, na katerem je večina glasovala za vzpostavitev madžarske avtonomije znotraj Ukrajine (podobne zahteve so imeli na vzhodu države pripadniki ruske manjšine). Kijev teh zahtev madžarske manjšine ni upošteval.
Madžarska manjšina v Ukrajini je tudi podpirala proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča in njegovo Stranko regij. Majdanska revolucija, ki je v začetku leta 2014 strmoglavila Janukoviča, seveda tako ni preveč razveselila ukrajinskih Madžarov.
Orban od Kijeva zahteval avtonomijo za Madžare
Da bi moral Kijev dati Madžarom v Ukrajini avtonomijo, večje pravice in možnost dvojnega državljanstva, je leta 2014 zahteval tudi Orban. Tesne Orbanove stike s Putinom lahko tako jemljemo tudi kot nekakšno protiukrajinsko zavezništvo.
Na ukrajinskih predsedniških volitvah leta 2010 je madžarska manjšina v Ukrajini podprla proruskega kandidata Viktorja Janukoviča.
A geopolitični interesi niso edina stvar, ki povezuje Budimpešto in Moskvo. Orban se namreč od leta 2010 več kot očitno tudi ideološko zgleduje po Putinu. Po prevzemu oblasti je začel na Madžarskem uveljavljati prvine t. i. državnega kapitalizma, ki je značilen za Putinovo Rusijo.
Iliberalna država po zgledu Putinove Rusije
Poleg tega je julija 2014, torej nekaj mesecev po ruski enostranski priključitvi Krima, Orban v Romuniji na srečanju s predstavniki tamkajšnje madžarske manjšine v kraju Tusnádfürdo (Baila Tusnad po romunsko) med drugim povedal, da je svetovna finančna kriza leta 2008 pokazala, da liberalnodemokratične države ne morejo več biti globalno konkurenčne.
Ob tem je Orban napovedal vzpostavitev nove iliberalne države, ki bo temeljila na nacionalnih temeljih. Pri tem je kot zgleda za novo madžarsko iliberalno državo navedel Putinovo Rusijo in Kitajsko.
Orbanovo in Putinovo nasprotovanje Sorosu
Podobne poglede na iliberalno demokracijo, kot tudi pravijo modelu iliberalne države, ima tudi poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS). Madžarska in Poljska sta zaradi domnevnega ogrožanja vladavine prava tudi v slabih odnosih z Brusljem.
Ameriško-madžarski milijarder George Soros je bil v zadnjih letih pogosto tarča Fideszovih plakatov (na fotografiji je plakat iz leta 2017). Letos pa se je Orban odločil, da ne bo nabiral glasov z udrihanjem po Sorosu. Ta je Orbanu trn v peti predvsem zaradi zagovarjanja politike odprtih mej za priseljence.
Tudi Orbanovo nasprotovanje ameriško-madžarskemu milijarderju judovskega rodu Georgeu Sorosu, ki podpira številne nevladne organizacije, ni njegova pogruntavščina, ampak jo je prevzel od Putina, ki je na bojni nogi s Sorosom že od leta 2003, ko je t. i. revolucija rož v Gruziji vrgla z oblasti nekdanjega sovjetskega zunanjega ministra Eduarda Ševernadzeja.
Zakon proti LGBT po ruskem zgledu
Tudi madžarski zakon, ki ga nekateri imenujejo zakon proti LGBT, po mnenju zagovornikov zakona pa je njegov namen preprečiti odraslim, da bi propagirali istospolno usmerjenost med mladoletniki, je navdihnila podobna zakonodaja, ki je bila leta 2013 sprejeta v Rusiji.
O omenjenem zakonu proti LGBT bodo madžarski volivci odločali tudi na referendumu, ki bo potekal skupaj z nedeljskimi parlamentarnimi volitvami. Ta tema je bila torej predvidena kot glavna tema, s katero je Orban poleg že skorajda tradicionalne protibruseljske retorike želel zmagati na letošnjih volitvah. Z ruskim napadom na Ukrajino pa je Orbanu seveda padla v naročje še bolj zanimiva predvolilna tema.
Napetosti med višegrajsko četverico
A po drugi strani je Orbanova politika do Putinove Rusije in ukrajinske vojne povzročila razkol oziroma velika nesoglasja v nekdaj na prvi pogled enotni višegrajski četverici. Poljska se sicer ideološko zgleduje po madžarski iliberalni državi, a hkrati so Poljaki zaradi slabih zgodovinskih izkušenj z ruskim imperializmom jezni zaradi Orbanovega spogledovanja s Putinom.
Ruski napad na Ukrajino je povzročil precej nesoglasij med članicami Višegrajske skupine, ki jih povezuje skupna zgodovina sovjetske nadoblasti po drugi svetovni vojni. Bo vojna v Ukrajini usodna za Višegrajsko skupino ali se bodo napetosti v prihodnosti umirile? Na fotografiji iz lanskega leta vidimo Orbana, takratnega češkega premierja Andreja Babiša, slovaškega premierja Eduarda Hegerja in poljskega premierja Mateusza Morawieckega.
Na Češkem je Orban s padcem Andreja Babiša z oblasti izgubil velikega zaveznika. Nova češka vlada namreč ni tako naklonjena proruski politiki, kot je to veljalo za Babiša. Potem pa je tukaj še Slovaška, ki je sicer tradicionalno naklonjena Rusiji, a tudi tradicionalno previdna glede odnosov z Madžari, ki so jim zatiralsko vladali do konca prve svetovne vojne.
Odpadlo srečanje višegrajskih obrambnih ministrov
Tako je pred dnevi padlo v vodo srečanje obrambnih ministrov Višegrajske skupine v Budimpešti, saj se ga poljski, češki in slovaški obrambni ministri niso hoteli udeležiti.
Češka obrambna ministrica Jana Černochova je ob tem na Twitterju precej ošvrknila Orbana: "Vedno sem podpirala V4 (kratica za višegrajsko četverico, op. p.) in zelo žal mi je, da je za madžarske politike poceni ruska nafta pomembnejša od ukrajinske krvi."
Temelji Višegrajske skupine
Pri tem moramo vedeti, da je Višegrajska skupina zveza držav, ki jih je dolga leta povezovala skupna izkušnja sovjetske zasedbe in podrejenosti Moskvi po drugi svetovni vojni (zato tudi Slovenija zgodovinsko ne spada v Višegrajsko skupino, op. p.).
Višegrajska skupina je bila utelešenje koncepta Srednje Evrope, ki ga je leta 1984 predstavil češki pisatelj Milan Kundera in po katerem je Srednja Evropa del Zahoda, ki je po letu 1945 prišel pod oblast komunistične Sovjetske zveze.
Madžarska vstaja leta 1956
Na začetku svojega eseja Kundera piše o direktorju madžarske tiskovne agencije, ki je novembra 1956, tik preden so njegovo pisarno začele obstreljevati sovjetske enote, v svet poslal obupano sporočilo, da se je začela sovjetska invazija na Madžarsko. Njegovo sporočilo se je končalo z besedami: "Umrli bomo za Madžarsko in Evropo."
Orbanov govor junija 1989, na katerem je zahteval odhod Sovjetov iz Madžarske:
Vodja madžarske vstaje proti Sovjetski zvezi leta 1956 je bil reformistični komunist Imre Nagy. Ker je želel Madžarsko iztrgati iz sovjetskega objema, je dobil vzdevek madžarski Tito. Nagyja so aretirali in ga 16. junija 1958 usmrtili. Enaintrideset let pozneje, 16. junija 1989, je bilo v Budimpešti množično zborovanje ob ponovnem pokopu Nagyja.
Orban leta 1989 za odmik od Moskve
Eden od govornikov je bil tudi takrat 26-letni Viktor Orban. Dolgolas, neobrit in seveda vitkejši, kot je danes, je pogumno udrihal po komunistični diktaturi ter zahteval svobodne volitve in odhod sovjetskih sil iz Madžarske. To je bil začetek njegove bleščeče politične kariere.
Toda če je leta 1989 Orban zahteval odmik od Moskve, je zadnja leta njegovo politiko zaznamovalo zbliževanje z Moskvo. Z odmikanjem od Zahoda in Evrope ter hkratnim zbliževanjem z Rusijo pa je počasi izginjal tudi dolgoletni osrednji politični in nacionalni madžarski mit – madžarska revolucija oziroma vstaja leta 1956.
Nostalgija po izgubljenem imperiju
Zadnja leta namreč v madžarski politični zavesti, vsaj na desni strani madžarskega političnega prizorišča, glavna madžarska tragedija ni več v krvi zadušena madžarska vstaja iz leta 1956, ampak trianonski mirovni sporazum iz leta 1920, ki je končal madžarski srednjeevropski mini imperij.
Če parafraziramo Putinove besede iz leta 2005 o razpadli Sovjetski zvezi, bi lahko rekli, da je za Orbana trianonska mirovna pogodba največja geopolitična katastrofa 20. stoletja. Ta nostalgija po izgubljenem imperiju pa je morda še ena vez med Orbanom in Putinom.
92