Torek, 9. 11. 2021, 22.30
2 leti, 5 mesecev
To so evropske države, kjer se levici slabo piše
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,06
46
Češka je še ena od držav vzhodno od črte Szczecin-Trst, ki ji bo vladal konservativec. Na fotografiji: navdušeni privrženci češke konservativne predvolilne koalicije Skupaj (češko Spolu) po oktobrskih parlamentarnih volitvah.
Če imajo zahodne od črte Szczecin-Trst desnosredinske stranke, zlasti tiste, ki so vključene v Evropsko ljudsko stranko, zadnje čase zelo velike težave, pa je vzhodno od te črte precej drugače. Nekatere države vzhodno od te črte celo nimajo več močnih socialističnih ali socialdemokratskih strank.
Po odhodu Angele Merkel iz berlinske kanclerske pisarne bo zahodno od črte Szczecin-Trst od članic Evropske ljudske stranke na oblasti samo Avstrijska ljudska stranka. Vzhodno od te črte premierji iz vrst Evropske ljudske stranke vodijo Grčijo, Ciper, Slovenijo, Slovaško, Hrvaško, Latvijo in Romunijo. Tudi madžarski premier Viktor Orban je bil še pred kratkim del Evropske ljudske stranke.
Poljski in češki konservativci na čelu držav
Poleg tega ima Poljska premierja iz vrst skupine Evropskih konservativcev in reformistov, ki tudi združuje konservativne stranke (med njimi britanske konservativce). Premierja iz omenjene zveze evropskih strank pa bo verjetno dobila tudi Češka.
Prav zadnja omenjena država je imela volitve pred nekaj tedni. Na njih je zmagala stranka Ano dozdajšnjega premierja in milijarderja Andreja Babiša, a najverjetneje ne bo mogla voditi nove vlade. To bo skoraj zagotovo uspelo drugouvrščeni desnosredinski koaliciji Skupaj, v kateri je številka ena Državljanska demokratska stranka (ODS). Koalicija Skupaj je že sklenila dogovor o oblikovanju vlade s koalicijo Piratov in županov.
Polom za komuniste ...
Babišev Ano je del liberalne Alde, za stranko pa je značilen nekakšen levoliberalni populizem. Tudi sam Babiš ima zelo zanimivo preteklost – v času komunistične Češkoslovaške je bil del komunistične nomenklature in sodelavec tajne službe StB (kratica za Državno varnost po slovensko) s kodnim imenom Bureš.
Na Češkem se je predvolilna koalicija Skupaj, ki jo sestavljajo Državljanska demokratska stranka (ODS), Top 09 ter Krščanska in demokratska unija – Češka ljudska stranka (KDU-ČSL), dogovorila s koalicijo Piratov in županov o sestavi nove vlade. Omenjene stranke, ki imajo 108 sedežev v 200-članskem češkem parlamentu, za mandatarja predlagajo vodjo ODS Petra Fialo. Na fotografiji od leve proti desni: vodja krščanskih demokratov Marian Jurečka, vodja Top 09 Marketa Pekarova Adamova, vodja ODS Petr Fiala, vodja Piratov Ivan Bartoš ter vodja Županov in neodvisnih Vit Rakušan. Krščanski demokrati, Top 09 ter Župani in neodvisni so člani Evropske ljudske stranke, ODS pa Evropskih konservativcev in reformistov. Malce bolj levo usmerjeni so le Pirati, ki so del evropskih Zelenih.
Ne preseneča, da je po volitvah leta 2017 Babiš sestavil manjšinsko vlado tudi s pomočjo Komunistične stranke Češke in Moravske (KSČM). Ta je podpirala vlado v zameno za položaje v državnih podjetjih. A na letošnjih volitvah so češko-moravski komunisti odleteli iz parlamenta.
... in socialdemokrate
Iz parlamenta so se na letošnjih volitvah poslovili tudi Babiševi glavni partnerji socialdemokrati. Tako v češkem parlamentu ne bo več nobene tradicionalno levo usmerjene stranke. V novem sklicu parlamenta v Pragi je tako po evropskih merilih še najbolj leva stranka Piratska stranka. Ta je na evropski ravni del zelenih strank. Je pa treba omeniti, da so socialdemokrati in komunisti izpadli tudi zato, ker jim je veliko volivcev v zadnjih letih speljal Babiš.
Poljski desno-desni spopadi
Zelo podoben je položaj zadnja leta tudi na Poljskem. Če se na Češkem od volitev leta 2017 glavni spopad odvija med liberalno Ano in konservativno ODS, se na poljskih volitvah od leta 2005 za zmago spopadata Državljanska platforma (PO) ter stranka Zakon in pravičnost (PiS).
Poljska bo po prihodnjih volitvah skoraj zagotovo dobila konservativnega predsednika vlade. Ali bo to predsednik Evropske ljudske stranke in poljske Državljanske platforme (PO) Donald Tusk ali pa kandidat iz vrst vladajoče nacionalno-konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS).
PO je članica Evropske ljudske stranke, PiS pa Evropskih konservativcev in reformistov. Tudi na volitvah leta 2023 bosta ti stranki spet glavni tekmici. PO bo na volitve peljal nekdanji poljski premier, nekdanji predsednik Evropskega sveta in zdajšnji predsednik Evropske ljudske stranke Donald Tusk. Nasproti mu bo stal vodja PiS Jaroslaw Kaczynski.
Poljaki nekaj let brez parlamentarne levice
Zadnjič je kakšna tradicionalno leva stranka na Poljskem, ki je verjetno najbolj katoliška država na stari celini (kar 40 odstotkov Poljakov naj bi vsak teden šlo k maši), slavila na volitvah leta 2001. Takrat je zmagala koalicija Demokratičnega levega zavezništva in Delavske zveze.
Po volitvah leta 2015 pa se v poljski parlament sploh ni uspelo prebiti nobeni levi oziroma levosredinski stranki. Znova je levici uspelo priti v parlament na volitvah leta 2019. Zveza strank, ki se je nadela ime Levica (Lewica po poljsko), je dosegla tretje mesto. Je pa treba omeniti, da ima sicer zelo katoliška in nacionalno-konservativna PiS v gospodarskem pogledu precej levo oziroma levopopulistično usmerjeno politiko.
Zaton madžarskih socialistov
Naši vzhodni sosedi Madžari bodo na volišča odšli pred Poljaki – spomladi prihodnje leto. Od volitev leta 1998 je glavna stranka madžarske desnice Orbanov Fidesz. Na volitvah v letih 1998, 2002, 2006 in 2010 je bila glavna tekmica Fidesza Madžarska socialistična stranka (MSZP), naslednica madžarske komunistične partije. MSZP je oblikovala vlado po volitvah v letih 1994, 2002 in 2006.
Podobno kot za Poljsko lahko rečemo tudi za Madžarsko: po prihodnjih volitvah bo na čelu države konservativec. To bo nacionalno-konservativni Viktor Orban ali pa njegov izzivalec, neodvisni konservativec Peter Marki-Zay (na fotografiji). Ta je postal kandidat združene madžarske opozicije po zmagi na primarnih volitvah.
Na volitvah leta 2014 se je takrat že opozicijska MSZP skupaj še z nekaj strankami združila v predvolilno koalicijo Leva enotnost. Ta je osvojila drugo mesto. A na volitvah leta 2018 je glavni tekmec Fidesza postal Jobbik, stranka, ki je (bila) še bolj desno od Fidesza. Pred volitvami spomladi prihodnje leto pa se je kar osem oziroma enajst opozicijskih strank in organizacij povezalo v Združeno opozicijo.
Spopad dveh konservativcev
To je dokaj ideološko pestra koalicija, v kateri sta tako Jobbik, ta se je zadnja leta pomaknil malce stran od desnega roba, kot MSZP. Na primarnih volitvah je Združena opozicija izbrala svojega premierskega kandidata – to je Peter Marki-Zay. Ta je v drugem krogu primarnih volitev premagal Klaro Dobrev, članico levosredinske MSZP.
Marki-Zay, ki ni član nobene stranke in je župan mesta Hodmezovasarhely, je globoko veren katoličan in ima kar sedem otrok. Tako prekaša kalvinista Orbana, ki ima s svojo katoliško ženo pet otrok. Marki-Zay je desnosredinski politik, zato lahko rečemo, da se bodo Madžari na naslednjih volitvah odločali med dvema konservativnima politikoma.
Leva Slovaška
Od višegrajskih držav ima še najbolj močno levico Slovaška. Tako je socialdemokratska stranka Smer na čelu z nekdanjim komunistom Robertom Ficom vladala med letoma 2006 in 2010 ter 2012 in 2020. Na zadnjih volitvah leta 2020 se je pod vodstvom Petra Pellegrinija uvrstila na drugo mesto. Po volitvah so oblast prevzele desnosredinske stranke.
Izjema potrjuje pravilo. Tako bi lahko rekli za Slovaško, ki ima edina od višegrajskih držav močno tradicionalno socialdemokratsko levico. Socialdemokratsko stranko Smer, ki je od lani v opoziciji, vodi Robert Fico (desno), socialdemokratsko stranko Glas (slovaško Hlas) pa nekdanji član Smeri in nekdanji slovaški premier Peter Pellegrini (levo). Pellegrinijeva stranka, čeprav je bila ustanovljena šele lani jeseni, je po javnomnenjskih anketah najbolj priljubljena slovaška stranka.
Slovaki bodo na naslednje volitve, če bodo te redne, odšli februarja 2024. Po zadnjih javnomnenjskih anketah ima največ podpore med slovaškimi volivci šele jeseni 2020 ustanovljena socialdemokratska stranka Glas. Prav tako socialdemokratska Smer je na drugem ali tretjem mestu (odvisno od ankete).
Spopad dveh socialdemokratskih strank za zmago?
Obe socialdemokratski stranki imata skupaj okoli 35 odstotkov podpore. Slovaška bo tako, če se bodo trendi nadaljevali, morda leta 2024 spet dobila levega oziroma levosredinskega premierja. Slovaška tako precej odstopa od drugih treh višegrajskih držav, kjer politična levica, vsaj v tem trenutku, nima ravno svetle prihodnosti.
46