Petek, 8. 10. 2021, 22.07
3 leta, 1 mesec
Mladi in nevarni?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,20
25
V novem sklicu nemškega zveznega parlamenta bo skoraj vsak tretji poslanec mlajši od 40 let. Med njimi bo tudi nekdanja predsednica Zelene mladine, 28-letna Jamila Anna Schäfer.
Najbolj levo usmerjena nemška parlamentarna stranka je Levica, toda tudi v vrstah SPD in Zelenih bodo v novem sklicu zveznega parlamenta sedeli številni izrazito levo usmerjeni poslanci in poslanke. Bolj radikalni pogledi pa se krepijo tudi z novimi mladimi poslanci.
V primerjavi s slovenskim strankarskim prizoriščem je nemško precej bolj nagnjeno na levo. Najbolj levo usmerjena stranka v nemškem parlamentu oziroma bundestagu je Levica. Ta je letos dobila skromnih 4,9 odstotka glasov in bi, če ne bi z veliko sreče osvojila treh neposrednih mandatov, ostala pred vrati parlamenta.
Levičarji v Levici in SPD
Toda veliko izrazito levo usmerjenih nemških politikov najdemo tudi v SPD, ki je zmagovalka letošnjih nemških volitev. Lahko bi celo rekli, da ni velike razlike med politiki iz vrst Levice in politiki iz vrste levega krila SPD.
Kot piše nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), imajo nemški levičarski politiki dve možnosti. Prva je, da se vključijo v Levico, kjer zahtevajo 75-odstotni davek za najpremožnejše in pristanejo pri 4,9 odstotka, ali pa skušajo svoje zahteve uveljaviti znotraj SPD – v zavetrju socialdemokratskih politikov, ki so bližje politični sredini.
V SPD ima prevlado levo krilo
Socialdemokratski kanclerski kandidat Olaf Scholz sicer pripada zmernemu krilu stranke, toda dejstvo je, da v stranki prevladuje levičarsko krilo. To je bilo jasno novembra 2019, ko je levičarski dvojec Norberta Walter-Borjansa in Saskie Esken v boju za vodenje stranke premagal Scholza in Klaro Geywitz, ki sta predstavljala zmerno krilo SPD.
Olaf Scholz je bil v mladih letih levičarsko usmerjen, potem pa se je pomaknil proti sredini. Privrženci levega krila stranke (med njimi sta tudi sopredsednika SPD Norbert Walter-Borjans in Saskia Esken) ga na marajo preveč, a so ga kot privlačno "vabo" za bolj zmerne volivce podprli pri njegovi kanclerski kandidaturi. Na fotografiji: v ospredju Scholz, v ozadju Walter-Borjans in Esknova.
Scholz je pozneje postal kanclerski kandidat stranke, in sicer tudi zato, ker levo krilo SPD ve, da s kakšnim bolj levičarskim kandidatom stranka ne bi mogli upati na veliko glasov volivcev. To so pokazali tudi izidi volitev. Tako je Eskenova, ki je kandidirala v baden-württemberškem okraju Calw, dobila skromnih 17,2 odstotka glasov, le malce več kot leta 2017, ko je dobila 16,9 odstotka.
Zmerni Scholz dobiva glasove
Podobno slabo se je odrezal vodja poslancev SPD v bundestagu Rolf Mützenich, ki je prav tako pripadnik levega krila. Ta je kandidiral v Kölnu, v okraju, ki velja za naklonjenega levi politiki, a je pri boju za neposredni mandat z 29,9 odstotka glasov komajda premagal glavno tekmico iz vrst Zelenih.
Na drugi strani je zmerni Scholz v svojem volilnem okraju v Potsdamu dobil 34 odstotkov glasov in zmagal z veliko prednostjo pred glavno tekmico in kanclersko kandidatko Zelenih Annaleno Baerbock, ki je dobila 18,8 odstotka glasov. Neposredni mandat v okraju je tako pripadel Scholzu.
Scholz bolj priljubljen od SPD
Še uspešnejši je bil generalni tajnik SPD Lars Klingbeil, ki prav tako pripada zmernemu krilu SPD. V svojem volilnem okraju je dobil več kot 47 odstotkov glasov. Kot piše FAZ, so levičarji v SPD zelo glasni, njihov volilni izkupiček pa je skromen.
Berlinčan Kevin Kühnert (ime je dobil po angleškem nogometašu Kevinu Keeganu) je nekdanji predsednik Mladih socialistov. Zdaj je eden od podpredsednikov SPD. Vneto je nasprotoval veliki koaliciji s CDU/CSU, pred letošnjimi volitvami pa upal na rdeče-rdeče-zeleno koalicijo z Levico in Zelenimi. Predlani je dvignil precej prahu, ko je v nekem intervjuju omenjal podržavljanje ali podružabljanje avtomobilskega izdelovalca BMW.
SPD je torej zmagala le zaradi priljubljenega in zmernega Scholza. Ta je med nemškimi volivci občutno bolj priljubljen od SPD. A hkrati je Scholz v bundestag na krilih svojega osebnega uspeha pripeljal tudi številne levičarsko usmerjene kandidate SPD.
Skoraj vsak četrti poslanec SPD je mladi socialist
Zelo znani pripadnik levega krila SPD je tudi 32-letni Berlinčan Kevin Kühnert. Ta je v svojem volilnem okraju v Berlinu zmagal s 27,1 odstotka glasov. Kühnert se razglaša za socialista in je bil do januarja letos predsednik Mladih socialistov (po nemško Jungsozialisten oziroma s kratico Jusos), podmladka SPD.
V novem sklicu bundestaga bo od 206 poslancev SPD kar 49 članov Mladih socialistov, ki so na splošno precej bolj socialistično oziroma levičarsko usmerjeni kot njihovi starejši strankarski kolegi.
"Protinacionalistična" Zelena mladina
Tudi nemški Zeleni so levo usmerjeni. Čeprav je pred meseci celo kazalo, da bi lahko na letošnjih volitvah zmagali, so lahko po svoje zadovoljni s končnim izidom. S 14,8 odstotka osvojenih glasov so dosegli najboljši izid na volitvah za bundestag v svoji zgodovini.
V novem sklicu bundestaga bo 735 poslancev (prejšnji sklic je imel "le" 709 poslancev). Kot piše New York Times, je bil v odhajajočem bundestagu samo vsak sedmi poslanec mlajši od 40 let (v Nemčiji je vsak četrti volivec starejši od 60 let, op. p.). Zdaj bo poslancev, mlajših od 40 let, precej več. Na fotografiji: najmlajša poslanka v novem bundestagu, 23-letna študentka Emilia Fester (Zeleni).
V parlament je prišla tudi nekdanja vodja Zelene mladine (nem. Grüne Jugend), podmladka Zelenih, Jamila Schäfer. Ta je leta 2016 dvignila precej prahu, ko je v času evropskega nogometnega prvenstva v Franciji predlagala, da bi nemški navijači namesto nemške nacionalne črno-rdeče-zlate zastave uporabljali zastave nemške nogometne zveze. Vihranje nemških zastav naj bi bilo namreč znak nacionalizma.
Zelena mladina proti koaliciji s CDU/CSU
Da so mladi Zeleni precej bolj levo usmerjeni kot njihovi starejši kolegi, kaže tudi zahteva Zelene mladine, naslovljena na Zelene, naj ne sklenejo t. i. jamajške koalicije s CDU/CSU in FDP. Zelena mladina je torej odločno za t. i. semaforsko koalicijo med SPD, Zelenimi in FDP.
Zeleni so tudi dobili največ glasov med volivci, starimi od 18 do 29 let, in sicer 22 odstotkov. Malce presenetljivo jim tesno sledi FDP (20 odstotkov). Za liberalci so se zvrstili SPD (17 odstotkov), CDU/CSU (11 odstotkov), Levica in AfD (obe po osem odstotkov). Vir podatkov sta javnomnenjska agencija Forschungsgruppe Wahlen in javna radiotelevizija ZDF.
Liberalna FDP, ki jo vodi Christian Lindner, je imela v javnomnenjskih anketah dolgo časa zelo nizko podporo. Krivulja se je začela obračati navzgor letos spomladi, ko je vse več volivcev postajalo nezadovoljnih zaradi strogih in dolgotrajnih zajezitvenih protikoronskih ukrepov. Lindner je namreč zagovarjal njihovo sproščanje. Njegove besede so zlasti padle na plodna tla med mladimi, ki jih kovid najmanj ogroža.
Razlog za uspeh FDP med mladimi
Podobni so tudi podatki o tem, katere stranke so izbrali tisti, ki so letos volili prvič (vir: javnomnenjska agencija Infratest Dimap in javna radiotelevizija ARD): Zelene in FDP je volilo po 23 odstotkov prvih volivcev, SPD 15 odstotkov, CDU/CSU deset odstotkov, Levico osem odstotkov in AfD šest odstotkov.
Razlog, da je tako veliko mladih volivcev volilo FDP, verjetno tiči v tem, da nemški liberalci v času pandemije zagovarjajo mehkejše zajezitvene ukrepe, kot jih izvaja nemška vlada. Po izbruhu pandemije za mlade glavna tema niso bile več podnebne spremembe, pač pa strogi zajezitveni ukrepi, ki so jih med drugim "oropali" družabnega življenja.
25