Petek, 1. 10. 2021, 22.22
2 leti, 6 mesecev
Dolina nevednih, ki vzbuja strah pri številnih Nemcih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,51
4
Dolina nevednih je bila šaljiva oznaka za del komunistične Vzhodne Nemčije, v katerem niso mogli gledati zahodnonemške televizije. Zdaj nekdanja Dolina nevednih (vanjo je spadal tudi Dresden na fotografiji) povzroča preglavice številnim Nemcem zato, ker je postala volilna trdnjava AfD.
Leta 2017 je bila protimigrantska AfD ena od zmagovalk takratnih nemških zveznih volitev. Na letošnjih nemških volitvah ji ni uspelo pridobiti novih volivcev, ampak je celo doživela manjši osip. A njena zgodba še zdaleč ni končana.
Alternativa za Nemčijo (AfD) je svojo pot začela kot stranka evroskeptikov. Na volitvah leta 2013 se ji le za las ni uspelo prebiti v nemški zvezni parlament oziroma bundestag. Stranka, v kateri se je vse bolj krepilo njeno nacionalno-konservativno krilo, je po volitvah zapadla v krizo.
Protimigrantski veter v jadra AfD
Nov zagon za stranko je bila odločitev nemške kanclerke Angele Merkel v letu 2015, da na stežaj odpre vrata migrantom in beguncem. AfD se je glasno in odločno zoperstavila tej politiki ter se nato začela kot po tekočem traku prebijati v deželne parlamente.
Septembra 2017 se je tudi prebila v bundestag z 12,6-odstotno volilno podporo (dobila je skoraj 5,9 milijona glasov). Postala je tretja najmočnejša stranka, in po sklenitvi velike koalicije med CDU/CSU in SPD, tudi največja opozicijska stranka. V bundestagu ji je pripadlo 94 sedežev.
Črna ovca nemške politike
A hkrati so se vse druge parlamentarne stranke ogradile od AfD. Ta je tako postala nekakšna črna ovca nemškega strankarskega prizorišča, s katero se nihče ni želel družiti ali sklepati koalicij. Na letošnjih volitvah je AfD dobila 4,8 milijona glasov oziroma 10,3 odstotka glasov. Število sedežev je padlo s 94 na 83.
Vodilna kandidata AfD na letošnjih volitvah sta bila Tino Chrupalla iz Saške in Alice Weidel iz Baden-Württemburga. Predvolilni slogan AfD je bil letos: "Deutschland. Aber normal." oziroma po slovensko: "Nemčija. Toda normalna." Letos je stranka skušala nabirati glasove tudi z nasprotovanjem zajezitvenim ukrepom v času pandemije, a ni bila preveč uspešna. Veliko bolj uspešna je bila s svojo politiko graje preveč ostrih zajezitvenih ukrepov, s katero je nagovarjala zlasti mlade, liberalna FDP.
V stranki je prišlo že do prvih javnih prepirov glede volilnega izida. Sopredsednik AfD Jörg Meuthen je tako nezadovoljen z izidi, medtem ko vodilna kandidata stranke na letošnjih volitvah, Tino Chrupalla in Alice Weidel, zavračata graje in trdita, da je volilni izid dober. Chrupalla je tudi sopredsednik AfD, Weidlova pa je podpredsednica stranke in vodja poslanske skupine.
Zmaga na Saškem in v Turingiji
Za AfD je, tako kot za Levico na drugi strani političnega spektra, značilno, da je precej bolj priljubljena v deželah nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije kot v zahodnih deželah. Zlasti je priljubljena na jugu nekdanje Vzhodne Nemčije – na Saškem in v sosednji Turingiji. V teh dveh deželah je AfD na letošnjih zveznih volitvah premagala vse druge stranke.
Dobro se je odrezala tudi v Brandenburgu (2. mesto med strankami), v zveznih deželah Mecklenburg-Predpomorjansko (2. mesto) in Saška-Anhalt (3. mesto). V slednji zvezni deželi je zlasti močna na jugu, kjer je – tako kot v Turingiji in na Saškem – celo dobila nekaj neposrednih mandatov. Zato lahko rečemo, da je AfD na vzhodu Nemčije prava ljudska stranka in ne obrobna stranka.
Letos je AfD dobila več neposrednih mandatov
Če je po številu sedežev v bundestagu in številu glasov (gre za glasove, ki jih nemški volivci oddajo s tako imenovanim drugim glasom za nacionalne liste) v primerjavi z letom 2017 doživela padec, pa je letos dobila več neposrednih mandatov (pri neposrednih mandatih − o zmagovalcih v posameznih volilnih okrajih volivci odločajo s tako imenovanim prvim glasom − gre tukaj v bistvu za enokrožni večinski volilni sistem).
Jörg Meuthen (levo) je poleg Chrupalle sopredsednik AfD. Spada v liberalno krilo AfD, čeprav mu nekateri očitajo, da namenoma dopušča desničarsko radikalizacijo stranke. Meuthen je kritičen do volilnega izida AfD in svari, da se stranka spreminja v nekakšno regionalno stranko vzhodnega dela Nemčije − v Lego Ost. Chrupalla in Weidlova njegove očitke zavračata. AfD je sicer od svoje ustanovitve leta 2013 preživela številne pretrese na vrhu. Leta 2015 je stranko zapustil njen glavni ustanovitelj Bernd Lucke, leta 2017 pa še Frauke Petry, ki je stranko z Meuthnom vodila od leta 2015.
Leta 2017 je namreč AfD dobila neposredne mandate samo na vzhodu Saške, ki se pokriva s tako imenovano Dolino nevednih, letos pa je dobila skoraj vse neposredne mandate na Saškem, veliko neposrednih mandatov v Turingiji in že prej omenjene neposredne mandate na jugu zvezne dežele Saška-Anhalt. Te neposredne mandate je AfD iztrgala iz rok CDU.
Volilne trdnjave AfD
Tako lahko rečemo, da sta se zgodila dva sočasna procesa: AfD je, če gledamo vso Nemčijo, malenkostno izgubila podporo, a je hkrati na Saškem, v Turingiji in na jugu zvezne dežele Saška-Anhalt ustvarila svoje volilne trdnjave. Te so zlasti na podeželju, v velikih mestih pa ima AfD manj podpore. V saški prestolnici Dresden in v Leipzigu, ki je največje mesto na Saškem, so neposredni mandati šli v roke CDU (Dresden in del Leipziga) in Levici (del Leipziga).
Kaj je Dolina nevednih?
Ena od močnejših volilnih trdnjav AfD je zgoraj omenjena Dolina nevednih (po nemško Tal der Ahnungslosen) na vzhodu Saške. To, na prvi pogled nenavadno ime, je ta del Saške dobil zato, ker je bil poleg vzhodnega dela zvezne dežele Mecklenburg-Predpomorjansko to edini del nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije, kjer v času hladne vojne niso mogli spremljati zahodnonemških televizijskih programov.
AfD je močna zlasti na vzhodu Nemčije, še posebej na Saškem, kjer je dobila pri glasovanju za neposredne mandate kar 25,7 odstotka glasov. Znotraj Saške ima AfD močno podporo na vzhodu dežele (v nekdanji Dolini nevednih). Sovodja AfD Chrupalla je tako v okraju Görlitz, ob meji s Poljsko, pri glasovanju za neposredni mandat dobil kar 35,8 odstotka glasov. Če gledamo po družbenih slojih, se je stranka dobro odrezala pri delavskih volivcih, saj je zanjo glasovalo 16 odstotkov teh volivcev (vir: ZDF). AfD se je, glede na starostne skupine, najbolje odrezala pri volivcih, ki so stari od 30 do 44 let (zanje je glasovalo 13 odstotkov volivcev v tej starostni skupini), sledijo volivci, stari od 45 do 59 let (12 odstotkov). Malo podpore ima med starejšimi od 60 let (sedem odstotkov) in mladimi, starimi od 18 do 29 let (osem odstotkov).
Zahodna Nemčija je namreč v zahodnem Berlinu in na meji z Vzhodno Nemčijo postavila močne oddajnike, s katerimi je prekrila skoraj vso Vzhodno Nemčijo. Demokratična Zahodna Nemčija je tako želeli širiti svoja politična sporočila med Vzhodnimi Nemci, ki so živeli v enostrankarskem sistemu.
Protikomunistična Dolina nevednih
Toda ironija je, da je bilo v delih Vzhodne Nemčije, kjer so lahko spremljali zahodnonemške televizijske programe, nezadovoljstvo nad komunistično oblastjo manjše kot v Dolini nevednih, ki je bila zunaj zahodnonemške "propagande". Po drugi strani pa so prav zahodnonemške informacije o protestih, ki so se oktobra 1989 začeli v Leipzigu, spodbudile proteste po vsej Vzhodni Nemčiji.
Primerjave vzpona AfD z vzponom NSDAP na Saškem
Ko je bil februarja lani v Turingiji liberalec Thomas Kemmerich za novega deželnega ministrskega predsednika izvoljen tudi z glasovi poslancev AfD v turingijskem deželnem zboru, je završalo po vsej Nemčiji. Mediji so takoj postavili primerjavo dogodkov v Turingiji z vzponom Hitlerjeve NSDAP na oblast v 30. letih prejšnjega stoletja.
Lužiški Srbi, ki živijo v Brandenburgu in so protestanti, so bolj naklonjeni AfD kot večinoma katoliški Lužiški Srbi na Saškem. Na fotografiji: katoliški Lužiški Srbi iz Gornje Lužice na Saškem.
Tudi pred deželnimi volitvami na Saškem, ki so bile septembra 2019, so nemški mediji spomnili, da se je vzpon NSDAP na oblast začel prav na Saškem, in sicer maja 1929.
Lužiški Srbi in AfD
Na vzhodu Saške in jugovzhodu Brandenburga (torej na območju, ki se deloma pokriva z nekdanjo Dolino nevednih) živijo tudi Lužiški Srbi. V Brandenburgu, kjer govorijo dolnjo lužiščino, so skoraj vsi protestanti, na Saškem, kjer govorijo gornjo lužiščino, pa so večinoma katoliki.
Lužiški Srb je na primer Stanislaw Tillich (CDU), ki je bil saški ministrski predsednik med letoma 2008 in 2017. V mestu Weißwasser, ki se mu po gornjelužiško reče Bela Woda, se je rodil tudi sopredsednik AfD, Chrupalla. Odraščal je v kraju Krauschwitz (gornjelužiško Krušwica), v katerem gornjo lužiščino morda govori le še nekaj odstotkov prebivalcev.
Veliko brandenburških Lužiških Srbov voli AfD
AfD voli tudi veliko Lužiških Srbov, zlasti v Brandenburgu. V dolnjelužiški vasi Most (po nemško Heinersbrück), v okraju Spree-Neiße, je tako leta 2017 AfD volilo 40 odstotkov volivcev. Lužiški Srbi v Brandenburgu volijo AfD zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi in socialnimi razmerami v teh krajih, ki so odvisni od premogovništva.
Saški Lužiški Srbi razpeti med CDU in AfD
Manj glasov AfD dobi med saškimi Lužiškimi Srbi tudi zato, ker so ti večinoma globoko verni katoliki in zvesti CDU. Kot poroča nemška javna radiotelevizija MDR (deluje v okviru ARD), je na primer gornjelužiška vas Chrosćicy (po nemško Crostwitz) volilna trdnjava CDU. A niso vsi saški Lužiški Srbi nenaklonjeni AfD.
Tako je na primer leta 2017 in tudi letos veliko Lužiških Srbov v vasi Bošicy (po nemško Puschwitz), ki leži nedaleč od vasi Chrosćicy, obkrožilo AfD. Razlog je nezadovoljstvo nad − v primerjavi z drugimi deli Nemčije − nizkim življenjskim standardom v njihovih krajih, ki se v času vladavine CDU ni izboljšal.
4