Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Petek,
8. 5. 2015,
15.40

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Poljska volitve Slovenija Andrzej Duda

Petek, 8. 5. 2015, 15.40

7 let, 12 mesecev

To je evropska država, ki je skorajda popolno nasprotje Slovenije

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Na Poljskem bodo v nedeljo izbirali novega predsednika države. Največ možnosti za zmago ima zdajšnji predsednik, desnosredinski Bronislaw Komorowski, a bo verjetno potreben še drugi krog.

Najresnejši izzivalec Komorowskega, ki je uradno neodvisni kandidat, a ga podpira vladajoča stranka Državljanska platforma, je Andrzej Duda, kandidat največje opozicijske stranke Zakon in pravica.

Rockovski pevec na tretjem mestu Vsi drugi kandidati precej zaostajajo, še najbolje se med njimi na javnomnenjskih anketah odreže neodvisni kandidat, rockovski pevec Pawel Kukiz. Slabo kaže tudi Magdaleni Ogorek, neodvisni kandidatki, ki jo podpira Demokratična zveza levice, četrta najmočnejša stranka v poljskem parlamentu.

38,5-milijonska Poljska velja za državo, ki je uspešno prebrodila svetovno finančno-gospodarsko krizo oziroma je rasla tudi takrat, ko so se druge države morale otepati recesije. Poljska je članica EU, vendar še vedno ni del evroobmočja, ampak ima lastno nacionalno valuto zlot.

Ne levo-desni, ampak desno-desni boj za oblast Zanimivost poljske notranje politike (v primerjavi s Slovenijo in večino drugih nekdanjih komunističnih držav, pa tudi zahodnoevropskih držav) je, da sta od leta 2005 daleč najmočnejši stranki v državi dve desni stranki.

Če se v večini drugih držav za oblast in vodenje vlade ponavadi spopadata najmočnejša desnosredinska in najmočnejša levosredinska stranka (v Nemčiji na primer krščanska Unija in socialdemokrati, v Franciji konservativni neogolisti in socialisti, v Veliki Britaniji konservativci in laburisti …), pa je na Poljskem najmočnejša tekmica vladajoče desnosredinske Državljanske platforme še ena desno usmerjena stranka, bolj konservativna Zakon in pravica.

Levica je na Poljskem zdrsnila na obrobje Demokratična leva zveza, stranka nekdanjih komunistov, ki je demokratični Poljski vladala med letoma 1993 in 1997 ter letoma 2001 in 2005 (med letoma 1995 in 2005 pa je njen član, nekdanji komunist Aleksander Kwasniewski predsedoval državi), je zdaj skorajda popolnoma obrobna stranka.

V trenutnem sklicu parlamenta ima ta stranka, ki je članica Socialistične internacionale (iz Slovenije so v tej povezavi Socialni demokrati), v sejmu 34 poslancev od skupno 460, v stočlanskem senatu pa sploh nima predstavnika. Državljanska platforma Daleč pred nekdanjimi komunisti je Državljanska platforma, ki ima 202 poslanca in 61 senatorjev. Državljanska platforma je članica Evropske ljudske stranke (iz Slovenije so v tej zvezi stranke SDS, NSi in SLS).

Med junijem 2003 in novembrom 2014 je stranko vodil Donald Tusk, zdaj pa je prva dama stranke Ewa Kopacz. Kopaczeva je zamenjala Tuska, ki je od decembra lani predsednik Evropskega sveta, tudi na položaju poljskega premierja.

Zakon in pravica Zakon in pravica, ki ima 132 poslancev in 31 senatorjev, na evropski ravni sodeluje v Zvezi evropskih konservativcev in reformistov. Najbolj znana stranka v tej zvezi so britanski konservativci, ki so v četrtek zmagali na britanskih parlamentarnih volitvah.

Stranko vodi Jaroslaw Kaczynski, brat dvojček pokojnega Lecha Kaczynskega, nekdanjega poljskega predsednika, ki je umrl v letalski nesreči aprila 2010 v Smolensku.

Razlike med Slovenijo in Poljsko Na tretjem mestu je Poljska ljudska stranka, kmečka in krščansko-demokratska stranka, ki ima 39 poslancev in dva senatorja. Poljska ljudska stranka je prav tako kot Državljanska platforma članica Evropske ljudske stranke.

Če primerjamo trenutno slovensko in poljsko notranjepolitično razmerje moči, lahko ugotovimo, da gre za skoraj popolno nasprotje. Če imajo v Sloveniji stranke levo od sredine ustavno večino, imata edini poljski parlamentarni stranki, ki ju lahko uvrstimo na levico, zgoraj omenjena Demokratična leva zveza in proticerkvena levousmerjena liberalna stranka Vaše gibanje v 460-članskem sejmu skupaj le 46 poslancev (torej točno desetino sedežev), v stočlanskem senatu pa sta brez predstavnikov.

Slovenija ima Združeno levico, Poljska pa Združeno desnico Če ima Slovenija Združeno levico, pa je poljski parlament brez kakšne radikalno leve stranke, ima pa na drugi strani Združeno desnico, ki jo sestavljata dve desničarski stranki – Solidarna Poljska in Skupaj za Poljsko. Ti dve stranki, ki sta med drugim ostri nasprotnici splava in istospolnih porok, imata skupaj 14 poslancev v sejmu in enega senatorja.

Ne spreglejte