Ponedeljek, 13. 10. 2025, 6.00
10 ur, 21 minut
Cena zlata. Ste zamudili 2x rast? Potem ne zamudite rasti "novega zlata" v 2026
Strokovnjak za plemenite kovine in avtor knjige Zlata vredna, Martin Korošec, je že pred tremi leti v knjigi in člankih (tudi na tem portalu) napovedal veliko rast zlata.
To je zdaj zraslo že za 2x. Je zdaj za zamudnike prepozno?
Martin Korošec zato opozarja na trend rasti "novega zlata v 2026". Podrobnosti preverite tukaj.
Na ekskluzivni online delavnici vam bo na podlagi primerov in izračunov povedal, kar vam prodajalci verjetno ne bi: kako lahko močno znižate skrite stroške in provizije.
Za isti denar lahko na koncu dobite več zlata. Lahko tudi nekaj deset odstotkov več.
Ta tematika je zelo pomembna za vso družino. Udeležba na webinarju je brezplačna a le za prvih 300 prijavljenih. Število mest je zaradi tehničnih omejitev omejeno.
Nato se bo možnost prijav zaprla, da se zagotovi nemoten internetni prenos.
Ekskluzivno: več zlata za isti denar.
- Kako za isti denar dobite več zlata?
- Kako dolgo lahko zlato še raste?
- Kako visoko še lahko gre cena zlata?
- Kako legalno pri zlatu in srebru spravite davke na 0?
- Kako lahko imate več in več zlata in to brez dodatnih vplačil?
- Kako garantirano dobite 20% več srebra?
- Je za nakup zlata že prepozno?
- Kaj se zdaj bolj splača? Zlato ali srebro?
- Preden ga kupite je zelo dobro, da poznate te informacije.
Cena zlata: od Nixonovega šoka do današnjih rekordov – in kaj nam zgodovina res sporoča
Ko danes gledamo grafe in naslovi kričijo “rekordna cena zlata”, se marsikdo vpraša, ali ni prepozno.
Zlato je v zadnjih treh letih podražilo za več kot sto odstotkov, nekateri se čudijo, drugi obžalujejo.
Toda za razumevanje, kam gremo, moramo razumeti, od kod prihajamo.
Cena zlata nikoli ne raste po naključju. V vsakem valu rasti in vsakem padcu je zapisano, kaj se dogaja z našim denarjem, s sistemom – in posredno z našim zaupanjem v prihodnost.
1971: trenutek, ko je denar izgubil zlato dušo
Leta 1971 je ameriški predsednik Richard Nixon storil nekaj, kar se je zdelo tehnično, a je spremenilo vse.
Zaprl je t. i. “zlato okno” – končal je možnost, da bi se dolar zamenjal za zlato po fiksni ceni 35 dolarjev za unčo.
S tem dejanjem je svet prešel v fiat-sistem – v dobo papirnega denarja brez kritja.
Do takrat so bile valute kot sidrane ladje: njihova vrednost je imela sidro v zlatu. Ko je to sidro popustilo, so valute začele plavati – in včasih tonejo hitreje, kot si ljudje predstavljajo.
Za povprečno družino to ni bila abstraktna sprememba, temveč vsakdanja izkušnja. Cene hrane, goriva in stanovanj so začele rasti, prihranki na banki so se topili, inflacija je postala del vsakdana.
Zlato pa se je po prvič po desetletjih osvobodilo umetnega nadzora – in začelo kazati svojo pravo, tržno vrednost.
Desetletje visoke rasti cene zlata
1970–1980: ko je inflacija pojedla varčevalce
Sedemdeseta leta so postala desetletje inflacije. Dvojni naftni šok, stagflacija in razrahljano fiskalno ravnotežje so cene pognali navzgor.
V ZDA so se cene življenjskih potrebščin dvigale po 10 % na leto, v Evropi nekoliko manj, a dovolj, da so ljudje izgubili zaupanje v denar.
Zlato je postalo zatočišče. Njegova cena se je v manj kot desetletju dvignila z 35 na skoraj 800 dolarjev za unčo.
To ni bil čudež – to je bil klic realnosti.
Zlato je vedno tam, kjer ljudje izgubijo zaupanje v papir.
In vsakič, ko to zaupanje izgine, se pokaže njegova funkcija: ne kot sredstvo za bogatenje, temveč kot varovalka.
Sredi osemdesetih je novi guverner ameriške centralne banke, Paul Volcker, dvignil obrestne mere na 20%.
Realne obresti so postale pozitivne, inflacija se je umirila in z njo tudi cena zlata.
Bilo je, kot bi sistem rekel: “Zdaj imamo spet red.” A le začasno.
Prihranite lahko na tisoče evrov!
Ne kupujte niti grama zlata ali srebra, dokler ne preberete teh zlata vrednih informacij.
- Ali ste vedeli, da lahko plačate do 59 % več od tržne cene zlata?
- Kako lahko znatno znižate ceno zlata in srebra?
- Za svoje prihranke lahko dobite do + 1/3 več plemenitih kovin!
- Fizično naložbeno zlato in srebro najvišje kakovosti. Good delivery.
- Odkrivamo, kako lahko zmanjšate provizije prodajalcev.
- Najvišja kakovost. 999/1000. Good delivery.
BONUS! Izjemno davčno učinkovito: ne plačate popolnoma nobenega davka!�
Za brezplačno prijavo kliknite TUKAJ.
Cena zlata med 1990–2000: obdobje pozabe
Devetdeseta so bila zlata doba delnic. Internet, globalizacija, nova tehnologija – svet je gledal v prihodnost, ne v trezorje.
Zlato je postalo dolgočasno, skoraj pozabljeno.
Njegova cena se je spustila na 250 dolarjev za unčo, centralne banke so prodajale rezerve, mediji so ga razglasili za “relikt preteklosti”.
A zgodovina je trmasta.
Vsa desetletja, ko je bilo zlato “nezanimivo”, so bila najboljši čas za tihe, potrpežljive kupce.
Ko so vsi govorili o tehnoloških delnicah, so redki še razumeli pomen zlata kot zavarovanja proti nepredvidljivosti.
Cena zlata: kako se oblikuje?
Ta stran razloži, kako borze in OTC trgi oblikujejo ceno zlata: spot kotacije, LBMA Gold Price (fix), terminske pogodbe (COMEX), vpliv EUR/USD in zakaj je maloprodajna cena drugačna od borzne.
Osebne informacije s strani strokovnjaka za plemenite kovine.
Več zlata za isti denar.
Bi želeli predstavitev kako kupiti zlato, znižati stroške in izkoristiti trende v plemenitih kovinah v prihodnje? Za brezplačne informacije kliknite TUKAJ.
2008–2011: ko se je papirni sistem zlomil
Nato je prišla kriza leta 2008.
Banke so propadale, trgi so zamrznili, ljudje so v vrstah stali pred bankomati.
Centralne banke so prvič odprto začele tiskati denar v ogromnih količinah – program, imenovan quantitative easing, je postal nova norma.
V nekaj mesecih so nastale bilijonske vsote, z enim pritiskom tipke.
Ljudje so začutili, da nekaj ni v redu.
Če lahko denar nastane iz nič, kaj potem ohranja njegovo vrednost?
Odgovor je bil star toliko kot civilizacija sama: zlato.
Do leta 2011 je njegova cena eksplodirala na 1.900 dolarjev za unčo – največ do takrat.
Ko se je panika polegla, so centralne banke z različnimi prijemi poskrbele za znižanje cene zlata.
Ne kupite niti grama zlata ali srebra dokler ne preberete teh zlata vrednih informacij.
2017: tihi premik, ki ga večina ni opazila
Ko se je svet po finančni krizi navidezno umiril, so se zgodile dve zanimive stvari.
Prva: delniški trgi so ponovno rasli, obresti so ostale nizke, ljudje so spet verjeli v “normalnost”.
Druga: centralne banke – zlasti v Aziji – so začele kopičiti zlato, predvsem Kitajska.
Počasi, tiho, brez naslova na prvih straneh.
To je bil znak, da se svet pripravlja na nekaj novega.
Ne več svet z eno samo valuto in eno samo močjo, temveč večpolarni svet, kjer se zlato spet vrača kot nevtralno zavarovanje.
2020: pandemija in eksplozija denarja
Potem je prišla pandemija.
V nekaj tednih so države po svetu natisnile več denarja kot v desetletjih prej.
Graf denarne mase (M2) je šel naravnost navzgor, inflacija pa z zamikom za njim.
Zlato je spet zablestelo – ne zaradi panike, ampak ker je postalo edino merilo zaupanja.
Ko centralne banke same začnejo reševati sistem z novim denarjem, zlato postane tisto, kar je vedno bilo: realna protiutež.
2022: inflacija se vrača, dolar za trenutek kraljuje
Ko so se svetovne dobavne verige porušile, cene energentov eksplodirale in vojne zaostrile razmere, se je inflacija vrnila.
ZDA in Evropa so prvič po desetletjih doživele, da denar na računu dejansko izgublja vrednost iz meseca v mesec.
Centralne banke so zvišale obrestne mere, dolar je postal močnejši – in za nekaj časa je cena zlata v dolarjih zastala.
A pogled v druge valute je povedal resnico: v evrih, jenih, funtih – zlato je bilo že takrat na rekordih.
Za običajno družino v Evropi, ki plačuje položnice v evrih, je bilo zlato takrat že v porastu, le da tega večina ni opazila.
Trenutna cena zlata: rekordne cene in nov finančni red
Zlato v številnih valutah dosega ali presega rekorde.
A za razliko od prejšnjih ciklov tokratna rast ni poganjana s paniko.
Poganjata jo strukturna negotovost in premik moči.
Kitajska in druge države krepijo svoje rezerve, ZDA izgubljajo del svojega monopola nad globalnim finančnim sistemom.
Svet postaja razpršen – in v takšnem svetu zlato spet dobi svojo vlogo: nevtralno, zaupanja vredno sredstvo.
Tisti, ki danes gledajo na graf in vidijo “rekordno ceno zlata”, vidijo le številko.
Tisti, ki gledajo zgodovino, vidijo vzor.
Vsakič, ko sistem zaide v prevelik dolg, v prehitro tiskanje denarja ali v izgubo zaupanja – zlato reagira.
Kaj se dogaja s prihranki povprečne družine?
Če bi zadnjih deset let vsak mesec prihranili nekaj sto evrov, bi se verjetno počutili odgovorno.
A realno bi danes za isti znesek lahko kupili manj hrane, manj goriva, manj vsega.
To ni vaša krivda – to je posledica inflacije.
Denar na računu izgublja vrednost hitreje, kot rastejo obresti.
Zlato se v tem kontekstu ne obnaša kot “investicija”, temveč kot ščit.
Ne prinaša obresti, a ohranja kupno moč.
Če bi leta 2002 imeli 10.000 evrov in bi jih hranili do zdaj bi imeli po uradni inflaciji še cca. 5.000 evrov kupne moči.
V koliko pa bi za teh istih 10.000 evrov kupili zlato bi le to bilo danes vredno okrog 13x več!
To ni finančna čarovnija. To je fizika plemenite kovine proti papirnemu denarju brez pokritja.
Zakaj se cena zlata obnaša, kot se?
Cena zlata ne raste, ker bi se spreminjala kovina sama, ampak zato, ker se spreminja okolje.
Ko so realne obrestne mere nizke ali negativne, denar izgublja vrednost in zlato jo ohranja.
Ko centralne banke širijo denarno maso, ljudje iščejo trdno alternativo.
Ko se dolar krepi, zlato v dolarjih stagnira, a v drugih valutah raste.
Ko se zaupanje v sistem maje, zlato začne dihati hitreje.
Vse to se ponavlja znova in znova – in vedno z istim sporočilom: zlato ni merilo bogastva, temveč merilo zaupanja.
Kaj se lahko naučimo iz zgodovine
Če pogledamo nazaj:
Leto Dogodek Povprečna cena zlata (USD/oz)
1971 Nixon zapre zlato okno 35
1980 Inflacijski vrh 800
2000 Dot-com balon 250
2011 Finančna kriza 1.900
2020 Pandemija 2.000
2025 Novi rekord 4.000 +
Vsaka številka na tem seznamu ni le cena – je zgodba o tem, kako svet izgublja in znova išče ravnotežje.
Ko gospodarstvo teče mirno, zlato počiva.
Ko se ravnotežje poruši, postane znova aktualno.
Cena zlata: kaj pa naprej?
Zgodovina se ne ponavlja, a rima.
Če pogledamo, kaj se dogaja danes – rekordni dolgovi, počasna rast, inflacija, geopolitična trenja – potem smo v okolju, ki spominja na sedemdeseta leta.
In vsakič, ko so bili pogoji taki, je zlato v naslednjih letih raslo hitreje od papirja.
Tudi tokrat bo morda podobno – a z eno razliko: zdaj obstajajo še druge kovine in instrumenti, ki lahko igrajo vlogo “novega zlata”.
Kateri so to, bo pokazal čas – in morda naslednje poglavje te zgodbe.
Cena zlata je ogledalo sistema papirnega denarja brez kritja
Ko pogledamo zadnjih petdeset let, vidimo jasno sliko.
Zlato ne ustvarja krize in ne rešuje sveta.
Le meri resničnost.
Ko denar izgubi svojo vrednost, zlato pokaže, koliko je vreden sistem.
Ko sistem deluje, zlato miruje.
Zato je pametno imeti ga – ne kot navdušenje, temveč kot zavarovanje proti nepredvidljivosti.
Zgodovina nam sporoča nekaj preprostega:
vse, kar je zapisano v papirju, lahko izgubi vrednost;
vse, kar ima težo, vrednost ohranja.
In če danes razmišljate, ali je za zlato prepozno – morda ni pravo vprašanje, “ali kupiti”, ampak “ali imate dovolj zaupanja v papir, da ne kupite?”
Kako pri enaki rasti zaslužiti do 10x več kot večina?
Kliknite tukaj za brezplačno prijavo. Dobili boste zlata vredne informacije.
- Kaj se lahko zdaj bolj splača? Zlato ali srebro?
- Realne izračune za nakup srebra v vrednosti 10.000 € (stroški, dobiček, pasti).
- Kako visoko še lahko zrasteta zlato in srebro?
- Kako za svoj denar dobite veliko več zlata in srebra?
- In predvsem: kako z enakim vložkom ustvariti 10x več čistega dobička.
*Članek je izključno izobraževalne narave in ni finančni nasvet ali priporočilo za nakup ali prodajo. Vsebina članka ni predmet finančnega svetovanja, niti ni priporočilo za nakup ali prodajo kriptovalut. Omemba posamičnih investicijskih instrumentov, kriptovalut, delnic, skladov in plemenitih kovin je lahko vključena le zaradi opisa ideje ali z izobraževalnimi nameni. Martin Korošec ali njegovo podjetje Rdeča Oranža d.o.o. ne priporoča posamičnih finančnih instrumentov in ni finančni svetovalec, borzni posrednik ali registrirani investicijski svetovalec. Vsem bralcem priporoča, da se, preden sprejmete odločitve o investiranju, o tem predhodno samostojno izobrazite ter posvetujete s svetovalcem z ustrezno licenco.
