Petek, 2. 10. 2020, 20.46
4 leta, 2 meseca
Vodstvo zapora za očitke anonimk izve šele iz medijev #video
Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je skupaj z generalnim direktorjem uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojanom Majcnom obiskala mariborski zapor, v katerem sta si ogledala prenovljeni del objekta. Zapor je, kot vsi, prezaseden, o njem pa so zaporniki v zadnjem času izrazili tudi precej nezadovoljstva, običajno z anonimkami.
V obnovljenem delu so uredili posebno sobo za obiske, poskrbeli so tudi za gibalno ovirane, prav tako so se po njenem mnenju precej izboljšali pogoji za zaposlene.
Majcen je ob tem spomnil, da kazenske sankcije izvršujejo na 14 lokacijah, z izjemo Kopra pa zapori povsod domujejo v starejših objektih. Nove investicije v teh so še kako potrebne, za mariborski zapor pa je zaključena prenova velika pridobitev za vse, posebej za zaposlene, ki svoje delo po njegovi oceni opravljajo zelo dobro.
Trenutno je pri njih 164 zapornikov in pripornikov, kar pomeni okoli 15-odstotno prezasedenost, enako velja tudi za njihova odprta oddelka v Rogozi in Murski Soboti.
Tudi ta zavod je prezaseden
Po besedah direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor Roberta Šilca so zadnjo večjo naložbo pri njih izvedli leta 2005, tokratno pa so v dveh fazah izvajali zadnja tri leta. Poleg prostorov za obiske jim je uspelo prenoviti še nekatere prostore, namenjene uslužbencem. Med drugim so pridobili nekaj novih pisarn, skupni prostor za sestanke in garderobne prostore, imajo pa še kar nekaj načrtov tudi za prihodnje investicije.
Sicer pa so ob obisku ugotovili, da so razmere v zaporu stabilne, je dejala ministrica, čeprav je tudi ta zavod prezaseden, kar je posledica velikega števila pripornikov s področja nezakonitih migracij. Na tem področju je po njenem mnenju še kar nekaj možnosti za izrekanje alternativnih kazni, kar pa je v pristojnosti sodišč, piše STA.
Po besedah direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor Roberta Šilca so zadnjo večjo naložbo pri njih izvedli leta 2005.
Kadrovske težave med pravosodnimi policisti
Med drugim so govorili tudi o kadrovskih težavah med pravosodnimi policisti, zaradi česar občasno prihaja do odpovedi spremstev pripornikov na sodne obravnave, kar pa podaljšuje sodne postopke. Tudi na tem področju iščejo alternativne rešitve, nekatere rezultate pa so že dale obravnave preko video konferenc.
Še ena od problematik je obravnava storilcev kaznivih dejanj z duševnimi težavami, ki jim izrečejo ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Kot so naknadno pojasnili na pravosodnem ministrstvu, bodo za osebe z duševnimi motnjami, ki so storilci kaznivih dejanj nasilja v družin in spolnega nasilja, ministrstvu za zdravje posredovali predlog, da se v zakon o duševnem zdravju vključi obvezno zdravljenje teh oseb po prestani kazni. Za tiste, ki so bili deležni forenzične obravnave in po petih letih ni primerno, da se njihova obravnava zaključi, pa z ministrstvom za zdravje iščejo ustrezne rešitve. Ob tem pa bo po besedah Kozlovičeve treba poskrbeti tudi za primerno zmogljivost prostorov ter razmisliti o gradnji posebne ustanove, kjer bi poskrbeli za take primere.
Po besedah Kozlovičeve bo potrebno poskrbeti za primerno zmogljivost prostorov.
S strani zapornikov mariborskega zavoda precej nezadovoljstva
Čeprav je bilo v zadnjem obdobju s strani zapornikov v mariborskem zavodu izraženega kar precej nezadovoljstva, od tam so v javnost prihajale tudi anonimke, se po besedah ministrice o tej temi niso posebej pogovarjali, se pa v prihodnje zagotovo še bodo.
Nezadovoljni so bili v preteklosti tudi pravosodni policisti, ki so celo rožljali s stavko, a po besedah Šilca trenutno s kakšnimi tovrstnimi aktivnostmi niso seznanjeni. Kot je povedal, ti svoje delo opravljajo zelo marljivo, z veliko potrpežljivost zlasti v času izbruha epidemije in zaščitnih ukrepov. Njihovi napori so bili v veliki meri poplačani z dodatki, dogovarjajo pa se tudi, kako v prihodnje, je dejal prvi mož mariborskega zapora.
164 zapornikov pomeni 15-odstotno prezasedenost
Trenutno je pri njih 164 zapornikov in pripornikov, kar pomeni okoli 15-odstotno prezasedenost, enako velja tudi za njihova odprta oddelka v Rogozi in Murski Soboti. "Vseeno je to še vedno obseg, v katerem uspemo zadostiti osnovnim standardom," je zagotovil Šilc.
Sicer pa se tako v mariborskem kot v drugih slovenskih zaporih dobro držijo tudi v času aktualnih zdravstvenih razmer, saj izbruha bolezni med zaporniki zaenkrat ne beležijo. V času razglašene epidemije so kar nekaj manj problematičnim zapornikom začasno prekinili služenje zapornih kazni, tudi v petem protikoronskem paketu pa je vključena podobna možnost, vendar le v primeru, če bi na posamezni lokaciji prišlo do resnejšega izbruha bolezni.
2