Nedelja, 4. 8. 2019, 10.00
5 let, 4 mesece
V tujih zaporih je kar 150 Slovencev, tretjina zaradi drog #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,88
10
Preverili smo, koliko naših državljanov je zaradi tihotapljenja drog za zapahi čez mejo in kakšne so njihove pravice. Pa tudi to, katero drogo največkrat tihotapijo in katere države so najbolj stroge.
Hrvaška policija je pretekli konec tedna na prehodu Jelšane pri slovenskih zakoncih iz okolice Kamnika našla osem kilogram različnih drog. Pristala sta v zaporu, grozi jima do 12 let zapora. V avtu je bila tudi njuna 11-letna hči, ki so jo pretreseno vrnili v Slovenijo.
Štirje kilogrami amfetamina, kokain, heroin, 1.300 tablet ekstazija pa tudi marihuana in hašiš. Vse našteto je namesto pri naročnikih pretekli konec tedna pristalo v rokah hrvaške policije.
"Vsaka posest prepovedane droge je kazniva, gre za prekršek. Če pa je ta namenjena nadaljnji prodaji oziroma predprodaji, gre v tem primeru že za kaznivo dejanje," je v oddaji Danes na Planetu dejal Tomaž Peršolja, vodja sektorja za organizirano kriminaliteto.
Lahko bi zaslužila 150 tisočakov
Z drogo bi slovenska zakonca po ocenah lahko na črnem trgu zaslužila skoraj 150 tisoč evrov. A načrt se ni izšel, zdaj jima grozi do 12 let zapora.
"Od 150 slovenskih državljanov v tujih zaporih jih je tretjina tam zaradi mamil," je dejal Andrej Šter iz konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve.
Največ zasežejo marihuane
V Evropi zasežejo največ marihuane, sledita hašiš in kokain, v precej manjših količinah pa heroin, amfetamine in druge snovi. Kaj to pomeni v praksi? Za gram marihuane boste pri nas dobili kazen, a zaradi posedovanja še ne boste pristali v zaporu. A pozor, večina evropskih držav nima tako visoke tolerance, najstrožji do drog so v Združenih arabskih emiratih in v eksotičnih krajih. "Tam so zagrožena kazen in pogoji v zaporu takšni, da si noben ne želi, da bi to doživel," je opozoril Šter.
Zapornikom pomaga konzularna služba MZZ
Slovenci, ki zaradi nelegalnih poslov pristanejo za zapahi v tujini, se za pomoč lahko obrnejo na konzularno službo. "Omogočimo mu stik s svojci in mu pomagamo pridobiti odvetnika. Prav tako mu omogočimo, da mu je zagotovljena uporaba jezika, ki ga v postopku razume, in da ni obravnavan diskriminatorno," je pojasnil Šter.
Ko je nekdo obsojen, se naloga konzularne službe še ne konča. Treba je urediti, da obsojenec lahko ostane v stiku z domačimi, če je le mogoče, pripomorejo tudi k temu, da lahko zapornik po določenem času preostanek kazni odsedi v domačem zaporu.
10