Sobota, 21. 7. 2018, 17.59
2 leti, 5 mesecev
Isaac Palma: Starši so me pozabili posvariti, naj se v Sloveniji ne zaljubim #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
1
"Sreča moja si in hvala, da si z mano," v eni od svojih uspešnic prepeva Isaac Palma, ki ga je pred leti ravno ljubezen - ta njegova sreča - iz rodne Argentine pripeljala v Slovenijo. Kot v pogovoru odkrito pove, je za sabo pustil vse. V Sloveniji je obrnil nov list življenja, se zaljubil in poročil. Zatem je stopil še na oder množice talentov, ki ga je izstrelil med najlepše in najbolj zaželene moške vokale slovenske zabavne glasbe. Zdaj živi svoje sanje, človek pa ob njem kmalu začuti, da kljub temu stoji na trdnih tleh. In da bolj kot vse v življenju verjame prav v ljubezen.
"Slovenija me je očarala s svojo lepoto, neokrnjenostjo, zelenimi travniki in velikimi polji," o pogledu na Slovenijo, ki je postala njegov novi dom, pove Isaac. "Navdušila so me jezera, reke in morje, zaljubil pa sem se tudi v Bled. In to že takoj, ko sem prvič sedel na pletno," še pove in doda, da si niti v sanjah ni predstavljal, da se bo še kdaj na ta kraj tudi vrnil. Pa se je. "In to zelo hitro," pripomni ter nadaljuje, da ga je nazaj pripeljalo srce.
Video: YouTube
Isaac, v zadnjih letih ste pri Slovencih pustili močen pečat. Čuti se, kako ste se zasidrali v našo glasbo in kako vas poslušalci ob tem sprejemajo. A začetek prihoda v Slovenijo ni bil nič kaj glasben, kajne?
Hvala za vaš kompliment. Res je, v Slovenijo me je najprej pripeljalo delo, saj sem se prišel izobraževat skupaj s podjetjem, v katerem sem takrat v Argentini delal. Dodelili so mi tri tedne izobraževanja v Sloveniji. Sem pa med tem časom spoznal Patricijo, zaradi katere sem se pozneje vrnil v Slovenijo. In tudi ostal.
Ljubezen hodi v življenju svojo pot, ki po navadi ni takšna, kot si jo mogoče želimo ali pričakujemo. Kako težko je bilo pustiti svoje korenine in iti dobesedno na drug konec sveta?
To je res. Zaradi ljubezni sem zapustil svojo domovino, ampak mi ni bilo lahko. Odločitev, da bom šel od doma, je bila zelo težka, saj sem odraščal v zelo ljubeči in povezani družini. Imam tri sestre in enega brata. Izredno smo navezani drug na drugega. Družina je močno jokala za menoj, ampak so se po drugi strani veselili. Vedeli so, da grem za svojo srečo in da me vleče srce.
Moji so me svarili, da naj pazim, kod hodim v Sloveniji ter ob kakšni uri se sprehajam po ulicah. Pozabili pa so me posvariti, naj se ne zaljubim (smeh, op. p.). In to je bilo potem usodno.
Ste se tako mladi poročili ravno zaradi tega, da ste potem zares vedeli, da je v Sloveniji vaš prostor pod soncem in da ne greste več nazaj?
Poroka je bila dejanje ljubezni. Vedela sva, da se ne želiva ločiti nikoli več.
Kakšno je bilo vaše odraščanje v veliki argentinski družini? Otroštvo je navsezadnje nenadomestljiva popotnica.
Čutim, da sem imel najlepše otroštvo. Odraščal sem v skromni družini in ljubezni je bilo polno. Starši so me vzgajali z močno vero. Obiskoval sem tudi cerkev, ki je bila pomemben del mojega odraščanja. Starši so me naučili najpomembnejših vrednot. Dali so mi korenine, ki se jih rad spominjam, nikoli ne bi zatajil svojega doma. Danes imam to srečo, da sem pevec, in lahko vse, česar sem se v življenju naučil, s pesmimi dam naprej ljudem. Mislim, da so ljubezen in dobra namera do vseh in vsega ter pristnost tisto, česar so me moji starši zares dobro naučili.
Starši so me naučili, da je lepo dajati tistim, ki nimajo, in pomagati tistim, ki to potrebujejo.
Ljubezen je običajno v večjih družinah še toliko večja in neizogibna.
Ja, imam kar 32 bratrancev in sestričen. Z večino sem res zelo povezan. Svoje otroštvo sem preživel v krogu družine, kjer sem se kot otrok zelo rad igral z igračami, ki sem si jih izdelal tudi kar sam. Ta dar imam po očetu. Mi pa vsekakor ni bilo lahko pripraviti kovčkov in nenadoma pozabiti na svojih 23 let v domači Argentini. Nikoli jih ne bom pozabil. Pustil sem službo, prodal motor in avtomobil, pomahal svoji družini, prijateljem in odšel. Zveni precej preprosto, a je bilo vse prej kot to.
Kakšen je življenjski ritem v Argentini?
Življenje tam je precej zabavno, radostno. Ljudje so zadovoljni z majhnimi rečmi in ne stavijo veliko na materializem. Nepogrešljiva sta glasba in nogomet, zato ju tudi vedno srečate na argentinskih ulicah.
Pa v vašem rojstnem kraju?
V mojem mestu se ljudje ukvarjajo z ribarjenjem in turizmom. Živel sem v obmorskem mestu Puerto Madryn, ki ga krasi čudovito morje. Zato imam tudi v Sloveniji najraje Primorsko, ki me kar nekako kliče k sebi.
Glede na to, da ste Argentino opisali kot radostno in zabavno, je Slovenija pri vas postala vsaj njen približek?
Življenje v Sloveniji je veliko bolj stresno kakor v moji domovini. Tudi mentaliteta ljudi je povsem drugačna. Kar naprej se hiti, ljudje pa na vse gledajo z neko posebno zaskrbljenostjo. Pri ljudeh sem začutil tudi neke vrste črnogledost in strah, da bo nekaj šlo narobe. Se mi pa vseeno zdi, da mi je uspelo začutiti Slovence.
Nekega strahu sem se pri ljudeh v Sloveniji težko navadil. Upam, da se ga ne bom nikoli in da bom s svojo pozitivnostjo okužil tudi ljudi okoli sebe.
Ste v življenju v Argentini in Sloveniji opazili še kakšno razliko? Poleg značajskih, seveda.
Slovenija je zelo varna. V tem pogledu res povsem prekaša Argentino. Prav tako je okolje v Sloveniji izjemno čisto. To se mi zdita pomembni prednosti za življenje.
Vodila me je ljubezen in človek takrat na svet gleda nekoliko bolj lahkotno in naivno, kakor bi sicer.
Kakšni smo se vam zdeli Slovenci, ko ste nas malo bolje spoznali?
Slovenci ste čudovit narod. Ste delovni, ljubeznivi in prijazni. Pogosto ste tudi veliko bolj striktni od Argentincev, ampak manj temperamentni. Odlično upoštevate pravila, ki jih Argentinci ne. Navdušen sem, kako se vedete v prometu, saj ljudje prečkajo cesto na prehodu za pešce, voznik pa se pri tem ustavi. Tega v Argentini človek ne vidi, saj se kar naprej trobi in vročekrvno kriči skozi okno (smeh, op. p.). Razlik je kar veliko, še vedno pa se lahko najdeta kakšen Argentinec in Slovenka, ki se jima zdi, da sta našla sorodno dušo (smeh, op. p.).
Kaj najbolj pogrešate v Sloveniji, pa ste imeli v Argentini?
Argentinske jedi, kot so na primer dulce de leche, empanadas in tortas fritas, alfajorji in še kaj. Zelo rad jem in v slovenski kuhinji mi brez dvoma manjka argentinska hrana.
Tudi v vašem ustvarjanju se čuti strast do prepleta obeh kultur, ki sta vplivali na vaš razvoj. Si želite argentinsko-slovenski melos glasbe ohraniti še naprej?
Res je. Od vsega začetka se zavedam, da moram Slovencem dajati slovensko glasbo, ob tem pa želim ohraniti tudi del sebe in del tistega, kar sem prinesel s seboj. Ustvarjam po občutku in inspiraciji. Vem pa, da španščina v glasbi ne bo manjkala, saj je pomemben del vsega, kar nosim v sebi.
Je bilo težko ponotranjiti naš glasbeni okus in pričakovanja ljudi, poslušalcev? Vse to namreč zahteva lastno glasbeno ustvarjanje.
Vsekakor gre za povsem drugačno glasbo, Argentina pa je tako velika država, da se v njej prepleta veliko število žanrov in okusov. Da bi mi uspelo zadovoljiti okus svojih oboževalcev, se seveda nenehno trudim, zavedam pa se, da je povsem nemogoče, da bi vedno lahko ugodil vsem.
Ste že v Argentini vedeli, da se boste ukvarjali s petjem, je to prišlo vzajemno s prihodom v Slovenijo?
V Argentini sem se sicer že ukvarjal s petjem, vendar zgolj za svojo dušo. Petje v Sloveniji je bilo še eno od čudovitih presenečenj, ki mi jih je poklonilo življenje, za to bom večno hvaležen. Srečen sem.
Duša umetnika, sploh pa, če je daleč od svojih korenin, potrebuje svoj izvor napajanja. Kaj je vaša luč v življenju?
Moja luč je moja družina. V življenju mi pomeni največ in je moj navdih. Družina je začetek vsega, je največja podpora, največja ljubezen. Poleg nje pa največjo vrednost nosi še zdravje.
Lahko imaš vrečo zlata, številne uspehe, lahko te ceni ves svet. Vendar, če nimaš nekoga, ki ga lahko ob koncu dneva objameš, se mu nasmejiš in svoje veselje podeliš z njim, nimaš tiste prave luči in navdiha.
Kakšni so vaši nadaljnji načrti v Sloveniji in pri tukajšnjem ustvarjanju?
Želim si kakor do zdaj slediti svojim sanjam in ustvarjati glasbo, ki jo čutim. Ta bo zmeraj preplet mojih korenin in vsega, kar mi je dala Slovenija. Želim si ustvarjati pesmi z močnimi besedili, ki bodo vsakemu, ki jih bo poslušal, razveseljevale življenje na tem planetu (smeh, op. p.).
1