Petek, 12. 1. 2024, 23.42
11 mesecev, 2 tedna
Hrvaška še vedno premalo učinkovita pri preprečevanju nezakonitih migracij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,08
Lani je bilo 60.587 nedovoljenih vstopov v Slovenijo, od tega kar 58.193 z območja Hrvaške. Podatek, ki kaže, da Hrvaška premalo učinkovito varuje svoj del zunanje meje EU.
Migracije, še zlasti nezakonite, so že nekaj let ena od najpomembnejših evropskih političnih tem. EU zdaj skuša problematiko rešiti s paktom o migracijah in azilu. Politično odločitev o paktu so članice EU sprejele konec lanskega leta, zdaj pa pakt čaka uveljavitev na zakonodajni ravni. V praksi naj bi zaživel do maja 2026.
Migracije so tema, ki je v ospredju pozornosti politikov in medijev že od migrantske krize leta 2015. Takrat je na poti v zahodno Evropo ozemlje Slovenije prečkalo več sto tisoč migrantov in beguncev. Tokovi migrantov, ki skušajo nedovoljeno vstopiti v članice EU, tudi v zadnjih letih niso popolnoma usahnili. Lani so se migracije spet okrepile, tudi v Slovenijo. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo lani enkrat več nedovoljenih prehodov meje kot leta 2022.
Slovenija je za migrante še vedno tranzitna država
Za migrante, ki prihajajo v Evropo iz drugih delov sveta, je Slovenija še vedno tranzitna država in ne končni cilj. O tem pričajo tudi podatki notranjega ministrstva: lani je bilo 60.587 nedovoljenih vstopov v državo. Velika večina migrantov, 58.757, je ob nedovoljenem vstopu izjavila, da namerava vložiti prošnjo za azil.
Na koncu je bilo lani vloženih 7.261 prošenj za azil. Naša država je lani odobrila 129 prošenj za azil. Glavni razlog za tako velik upad od izjave o nameri za vložitev prošnje za azil do odobritve je v tem, da velika večina prosilcev za azil zelo hitro zapusti Slovenijo in odide naprej proti zahodni Evropi. V povprečju 95 odstotkov prosilcev za azil Slovenijo samovoljno zapusti v 15 dneh.
Večina nezakonitih vstopov je na meji s Hrvaško
Velika večina migrantov v Slovenijo vstopi iz Hrvaške. Lani je bilo od 60.587 nedovoljenih vstopov na ozemlje Slovenije kar 58.193 z ozemlja Hrvaške. Migranti, ki pridejo čez Hrvaško v Slovenijo, od Srbije naprej običajno izberejo dve poti. Po prvi iz Srbije vstopijo v BiH, od tod pa jih pot čez Hrvaško vodi v Slovenijo.
Hrvaška policija bi morala biti precej učinkovitejša pri odkrivanju in preprečevanju nezakonitih migracij.
Druga pot iz Srbije proti Sloveniji je po hrvaških avtocestah. Nekateri migranti, katerih odskočna deska pred vstopom na ozemlje EU je Turčija, izberejo tudi letalsko povezavo med Turčijo in Sarajevom. Iz BiH nato nadaljujejo pot na Hrvaško.
Hrvaška premalo učinkovito varuje zunanjo mejo EU
Glede na število migrantov, ki z ozemlja Hrvaške vstopajo v Slovenijo, je jasno, da Hrvaška premalo učinkovito varuje svojo mejo z BiH in Srbijo. S Hrvaške na ozemlje Slovenije še vedno prihajajo skupine po 30 ljudi. Slovenije tudi ne veseli dejstvo, da tovornjaki oziroma druga vozila, s katerimi tihotapci prevažajo migrante, neodkrito prihajajo iz Srbije po hrvaških cestah vse do meje s Slovenijo.
Pri migracijah je treba tudi omeniti, da tihotapci ljudi pri svojem početju postajajo vse bolj bojeviti in nasilni. Tihotapci v Srbiji in BiH tako že uporabljajo strelno orožje. Podobnih primerov v Sloveniji na srečo še ni bilo, so pa morali slovenski policisti že uporabljati t.i. stingerje oziroma bodičaste trakove, s katerimi prisilno ustavljajo vozila z migranti.
Slovenija uspešna pri aretacijah tihotapcev ljudi
Slovenska policija je uspešna pri aretacijah tihotapcev ljudi, saj so lani prijeli 557 tihotapcev ljudi, od tega je bilo 548 tujih in devet slovenskih državljanov. Tuji tihotapci ljudi prihajajo iz držav, kot so Romunija, Moldavija, Srbija, Gruzija, Ukrajina …
Slovenska policija je lani prijela 557 tihotapcev ljudi. Na fotografiji vidimo slovenskega policista, ki izvaja nadzor na meji.
Več kot jasno je, da migranti, ki nezakonito prehajajo meje evropskih držav, povzročajo nesoglasja med članicami EU. Še zlasti sta kočljivi temi zloraba azilnega sistema in t. i. sekundarna gibanja prosilcev za azil po državah EU. To naj bi omejil pakt o migracijah in azilu.
Enoten evropski sistem odvzema prstnih odtisov
Dogovor o tem paktu sta Svet EU in Evropski parlament dosegla lani decembra. Politična odločitev bo morala biti zdaj prelita v pet zakonodajnih predlogov, ki sestavljajo omenjeni pakt. Ta bo na zakonodajni ravni uresničen na ravni uredb in ne direktiv, ker uredbe zagotavljajo enotno izvajanje pakta na ravni EU. Končni datum, do katerega naj bi pakt zaživel v praksi, je maj 2026. Slovenija pakt o migracijah in azilu, katerega cilj je organizirano upravljanje migracij ter preprečevanje tihotapljenja migrantov, podpira.
Pakt med drugim uvaja Eurodac, enoten sistem prstnih odtisov. Prej so bile namreč manipulacije glede sekundarnih gibanj oziroma glede tega, kdaj in kje je kakšen prosilec za azil prvič vstopil na ozemlje EU. Vsakemu prosilcu za azil bo zdaj treba obvezno vzeti prstne odtise, podatke o tem pa vnesti v omenjeni evropski enotni sistem prstnih odtisov. Eurodac bo tako tudi povečal stopnjo notranje varnosti v EU.
Pakt predvideva hitrejše azilne postopke
Pakt predvideva tudi na ravni EU poenotene in učinkovitejše azilne postopke, za kar si je Slovenija prizadevala v pogajanjih o paktu. Predviden je mejni azilni postopek. Ta bo obvezen v vseh državah članicah na zunanji meji EU za tiste tujce, ki prihajajo iz države z nizko stopnjo priznavanja mednarodne zaščite, zavajajo organe ali predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti.
Po koncu konflikta v Gazi lahko pričakujemo povečanje migracij iz te palestinske enklave v smeri Evrope. Še zlasti bo izselitev iz Gaze vabljiva za tiste, ki že imajo sorodnike v kateri od evropskih držav. Nasploh je za migrante iz zunajevropskih držav značilno, da odhajajo v tiste evropske države, v katerih že živi veliko njihovih rojakov.
Na ta način bodo razbremenjeni azilni in sprejemni sistemi držav članic, osebe, ki potrebujejo zaščito, pa jo bodo hitreje dobile. Pakt tudi omogoča, da bodo osebe, ki niso upravičene do zaščite, hitreje vključene v postopek vračanja v izvorno ali tranzitno državo.
Sprejem prosilcev za azil ali solidarnosti prispevek
Pakt ima dve komponenti, in sicer varnostno in solidarnostno. Pri solidarnostni komponenti gre za obvezno, a prilagodljivo solidarnost do migracijsko najbolj obremenjenih držav. Države članice bodo imele na voljo dve izbiri: sprejem oseb v okviru premestitev (relokacije) ali solidarnostni prispevek v obliki finančnega plačila ali pomoči v obliki osebja in/ali tehnične opreme.
Premestitve (relokacije) so na podlagi migracijskih tokov ocenjene na 30 tisoč oseb letno. Če se bo Slovenija odločila za premestitev, bo nanjo glede na število prebivalcev in bruto domači proizvod (BDP) odpadlo 126 oseb letno. To število je za Slovenijo še sprejemljivo, saj ne pomeni čezmerne obremenitve slovenskega azilnega sistema.
Sprejem 126 oseb ali plačilo 2,8 milijona evrov
Hipotetično, če se Slovenija ne bo odločila za premestitve, bi morala dati solidarnostni prispevek v višini 22 tisoč evrov na osebo (za 126 oseb bi morala Slovenija plačati nekaj manj kot 2,8 milijona evrov letno).
Za vsako premeščeno osebo bo Slovenija iz evropskih skladov dobila deset tisoč evrov za kritje administrativnih stroškov. Integracija premeščenih oseb v slovensko družbo bo sofinancirana (75-odstotno) z evropskimi sredstvi.
