Petek, 10. 11. 2023, 14.01
11 mesecev, 3 tedne
O tem naj bi se pogovarjala Golob in Melonijeva
Premier Robert Golob bo v torek obiskal italijansko kolegico Giorgio Meloni. Glavne teme obiska bodo po napovedih povezane z migracijami, schengenskim prostorom, položajem slovenske manjšine in tudi z aktualnimi vprašanji znotraj Evropske unije in v njeni soseščini.
Italija je zadnja slovenska soseda, ki jo bo obiskal premier Robert Golob. Slovenski premier in njegova italijanska kolegica sta se do zdaj že večkrat srečala na večstranskih srečanjih, med drugim sta govorila na Malti na srečanju sredozemskih držav Med 9. Takrat sta se pogovarjala predvsem glede migracij.
Slovenija ne želi trajne odprave schengenskih pravil
Ta tema bo po napovedih tudi osrednja tema torkovega srečanja med Golobom in Melonijevo. Slovensko stališče je, da je treba schengenski sistem, ki ga je prva suspendirala Nemčija leta 2015, ohraniti, in sicer tako da se omejuje nezakonite migracije, na drugi strani pa krepi zakonite migracije.
Slovenska zamisel je, da bi EU v državah, ki so "izvoznice" migrantov v EU, ustanovila izobraževalna središča, v katerih bi se domačini, ki so zainteresirani za prihod v Evropo in so pripravljeni poprijeti za delo, usposabljali za poklice, ki bi jih opravljali v državah EU.
Golob je do zdaj obiskal vse sosednje države razen Italije. Na fotografiji je srečanje Goloba in avstrijskega premierja Karla Nehammerja na Dunaju.
Slovenski zamisli za ohranitev schengna
V slovenskem interesu je, da suspenz schengna ne bi bil trajen. To bi po slovenskem mnenju lahko dosegli z okrepitvijo mešanih patrulj na meji ter s prihodom evropske agencije za nadzor zunanjih meja Frontex na zeleno mejo med Hrvaško in BiH.
Za zdaj se Zagreb upira prihodu Frontexa, čeprav se je po vstopu naše južne sosede v schengen dotok migrantov, ki prek Hrvaške nadaljujejo pot proti zahodu skozi Slovenijo, okrepil za 300 odstotkov.
Je italijansko-albanski dogovor o migrantih izvedljiv?
Glede italijansko-albanskega dogovora o upravljanju migrantskih tokov, v skladu s katerim bo Italija v Albaniji odprla dva sprejemna centra za migrante, so na slovenski strani pomisleki glede izvedljivosti tega projekta. Lahko bi šlo le za preusmeritev migrantov, ki bi potem iz Albanije nadaljevali pot proti zahodu po balkanski poti.
Zaradi odprave schengna oziroma ponovne uvedbe mejnega nadzora na italijansko-slovenski in posledično na slovensko-hrvaški meji bo seveda med Golobom in Melonijevo beseda tudi tekla o tem. Razlog za ponovno vzpostavitev nadzora je povečan pritok migrantov, ki na ozemlje EU vstopajo na Hrvaškem. Na italijanski strani policistom pri nadzoru meje pomaga tudi vojska.
Zagotovljeni slovenski sedež v parlamentu v Rimu?
Golob in Melonijeva se bosta pogovarjala tudi o slovenski manjšini v Italiji. Slovenska želja je, da bi imeli v Italiji živeči Slovenci zagotovljen sedež v italijanskem parlamentu. To bi lahko uredili s spremembo italijanske volilne zakonodaje.
Italijanski strani naj bi tudi predlagali, da bi se italijanski šolski minister glede zadev, ki se dotikajo slovenske manjšine, pred tem uskladil s slovensko manjšino.
Bližnji vzhod, Ukrajina, širitev EU …
Golob in Melonijeva bosta govorila tudi o Bližnjem vzhodu in Ukrajini, kjer so stališča Slovenije in Italije enaka. Skupno je tudi stališče Slovenije in Italije o prihodnosti EU oziroma o uvedbi kvalificirane večine pri odločanju. To bi morali uvesti še pred širjenjem EU.
Glede Balkana je slovensko-italijansko stališče, da BiH ne bi smela biti izločena iz pogajanj v okviru svežnja skupaj z Moldavijo in Ukrajino, torej da bi hkrati z njima tudi BiH morala začeti pristopna pogajanja. Enako stališče imajo v EU še Avstrija, Hrvaška in Slovaška.
Tema pogovorov v Rimu bo tudi energetika. Italija je za Slovenijo na tem področju zelo pomembna, saj skozi Italijo v našo državo prihaja alžirski plin. Slovenska zamisel je, da bi plinovod zgradili do madžarske meje, s čimer bi Madžarska zmanjšala preveliko odvisnost od ruskega plina. Na mizi torkovih pogovorov naj bi bila tudi komercialna vključitev Italije v projekt izgradnje drugega bloka krške nuklearke.