Četrtek, 21. 12. 2023, 15.50
4 mesece, 1 teden
Poklukar razkril, koliko oseb bi sprejeli v okviru migracijske solidarnosti EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,16
Verjamemo, da bodo rešitve prispevale k zmanjšanju nedovoljenih migracijskih gibanj znotraj EU, posledično pa seveda k prenehanju vzrokov za nadzore na notranjih mejah, ki so se v zadnjem času okrepili," je dejal minister Poklukar.
Slovenija bi morala v okviru solidarnostnega vidika pakta EU o migracijah in azilu letno sprejeti 126 oseb, kar ne pomeni prekomerne obremenitve slovenskega azilnega sistema, je danes izjavil notranji minister Boštjan Poklukar. Pojasnil je, da bi morala država v primeru zavrnitve migrantov v blagajno EU prispevati 22 tisoč evrov letno na osebo.
Po Poklukarjevih besedah dogovor na ravni EU predvideva premestitev 30 tisoč oseb letno. Ob upoštevanju razdelitvenega ključa bi delež premestitve za Slovenijo znašal 126 oseb, je dejal v današnji izjavi za javnost. Ta številka ne pomeni preobremenitve slovenskega azilnega sistema oziroma je za slovenske kapacitete popolnoma sprejemljiva, je poudaril.
Pojasnil je, da bi za vsako premeščeno osebo država članica EU prejela 10 tisoč evrov iz evropskih skladov, v primeru zavrnitve pa bi morala prispevati 22 tisoč evrov letno na osebo. Če Slovenija ne bi sprejela nobenega prosilca za azil, bi morala torej plačati skupno 2,8 milijona evrov na leto.
Oblikovanje migracijske in azilne politike v EU
Pakt EU o migracijah in azilu, o katerem sta se v sredo dogovorila Svet EU in Evropski parlament, je sicer po Poklukarjevi oceni pomemben korak pri oblikovanju migracijske in azilne politike v Uniji.
"S tem pošiljamo tudi pomemben znak, da se je EU sposobna dogovoriti o skupnih rešitvah na tako zahtevnem področju, kot je upravljanje migracij," je dejal in pozdravil dejstvo, da pakt problematiko obravnava celostno – od sodelovanja s tretjimi državami do preverjanja na zunanjih mejah EU in postopkov znotraj EU.
Treba je odpravljati vzroke za odseljevanje
Kot je še dejal minister, je zelo pomemben del dogovora tesnejše sodelovanje s partnerskimi državami, za kar si Slovenija po njegovih besedah na zahodnobalkanski migracijski poti že nekaj let prizadeva. Pri tem je poudaril nujnost odpravljanja vzrokov za odseljevanje iz izvornih in tretjih držav.
"Verjamemo, da bodo rešitve prispevale k zmanjšanju nedovoljenih migracijskih gibanj znotraj EU, posledično pa seveda k prenehanju vzrokov za nadzore na notranjih mejah, ki so se v zadnjem času okrepili," je dejal Poklukar. Dodal je, da je v paktu zelo pomembna zlasti uredba o predhodnem preverjanju in doslednem registriranju vseh kategorij oseb.
Poenoteni postopki na ravni EU
Pakt predvideva tudi poenotene in učinkovitejše azilne postopke na ravni EU. "Tako bodo razbremenjeni azilni in sprejemni sistemi držav članic, osebe, ki potrebujejo zaščito, pa bodo seveda hitreje prišle do nje," je poudaril minister. Osebe, ki do zaščite niso upravičene, bodo medtem hitreje vključene v postopek vračanja.
Pri postopkih predhodnega preverjanja in mejnih postopkih bodo po Poklukarjevih besedah lahko prisotne mednarodne in nevladne organizacije, ki bodo spremljale dosledno spoštovanje temeljnih človekovih pravic.
Svet EU in Evropski parlament sta v sredo po približno 18 urah pogajanj dosegla politični dogovor o evropskem paktu o migracijah in azilu, s katerim bo EU celovito uredila upravljanje migracij. Številne članice EU in Združeni narodi so dogovor pozdravili, medtem ko ga Madžarska zavrača, nevladne organizacije pa so do njega kritične. Pakt morajo sicer v Bruslju še potrditi in se dogovoriti o podrobnostih njegovega izvajanja.
