Sreda, 20. 12. 2023, 9.01
1 leto
Zgodovinski trenutek: dosežen dogovor o evropskem migracijskem paktu
Pogajalci Sveta EU, v katerem so zastopane članice, in Evropskega parlamenta so danes po približno 18 urah pogajanj dosegli politični dogovor o evropskem paktu o migracijah in azilu, so sporočili iz španskega predsedstva Svetu EU in Evropskega parlamenta. EU bo s paktom, ki ga bodo morali še dokončno potrditi, celovito uredila upravljanje migracij. Odzvala se je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki meni, da migracijski pakt prinaša evropski odgovor na evropski izziv.
"Svet EU in Evropski parlament sta dosegla preboj v pogajanjih o reformi migracijskega in azilnega sistema EU," je špansko predsedstvo Svetu EU zapisalo na družbenem omrežju X. Dodali so, da so pogajalci obeh institucij dosegli politični dogovor o petih zakonodajnih aktih iz evropskega pakta o migracijah in azilu.
Eden od teh je uredba o upravljanju migracij in azila, ki predvideva obvezno solidarnost z državami članicami, ki se bodo znašle pod migracijskim pritiskom. Druge države članice bodo lahko sprejele prosilce za azil iz te države ali pa zagotovile finančni prispevek. Besedilo dogovora določa tudi nove kriterije za določitev tega, katera država članica je odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito.
"Končno bodo vse članice prevzemale odgovornost, in ne samo nekatere. To bo sicer možno prek fleksibilnih in prostovoljnih prispevkov," je pojasnil poročevalec Evropskega parlamenta za uredbo o upravljanju migracij iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) Tomas Tobe. Švedski evroposlanec je izpostavil, da bodo solidarnosti deležne tudi članice, ki se z migracijskim pritiskom soočajo zaradi reševanja migrantov na morju.
Vidik solidarnosti je prav tako poudaril poročevalec za uredbo o kriznih razmerah Juan Fernando Lopez Aguilar iz politične skupine socialistov in demokratov (S&D). V primeru kriznih razmer, višje sile ali instrumentalizacije migracij bo solidarnost s prizadetimi državami še okrepljena, je pojasnil Španec. Kriza bo lahko razglašena tudi na lokalni ali regionalni ravni, je povedal.
Enoten postopek za podelitev in odvzem mednarodne zaščite
Evroposlanci in države članice so se dogovorili še o uredbi o azilnih postopkih, ki vzpostavlja enoten postopek za podelitev in odvzem mednarodne zaščite po vsej uniji. Obravnava bo morala biti hitrejša, prva odločitev bo morala biti sprejeta v največ šestih mesecih, predvideva dogovor. Poročevalka za to uredbo, francoska poslanka Fabienne Keller iz vrst liberalcev (Renew)je povedala še, da bodo z uredbo zagotovili pravno pomoč za vse prosilce za azil.
Nova uredba o postopkih varnostnega preverjanja na zunanjih mejah EU medtem predvideva preverjanje posameznikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU, že pred vstopom. Pri tem bodo upoštevane posebne potrebe otrok, so pojasnili v Evropskem parlamentu.
Uredba o zbirki prstnih odtisov Eurodac pa prinaša učinkovitejšo identifikacijo ljudi, ki prihajajo v unijo. Poleg prstnih odtisov bodo beležili tudi fotografije obraza.
Metsola: To je resnično zgodovinski dan
"Danes je resnično zgodovinski dan," je na skupni novinarski konferenci s poročevalci povedala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. "Zavedamo se, da ni popolne rešitve. Paket, ki je na mizi, ni popoln in ne prinaša rešitev za vsa kompleksna vprašanja. Vendar pa je to precej boljše za vse nas kot tisto, kar smo imeli," je poudarila.
Da gre za zgodovinski trenutek, je poudarila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je tudi sodelovala v pogajanjih. "Dogovorili smo se o celovitem paktu o migracijah in azilu, ki bo prinesel boljšo zaščito naših zunanjih meja, več solidarnosti ter boljšo zaščito za ranljive osebe in prosilce za azil," je povedala v videu, objavljenem na omrežju X.
Po danes doseženem političnem dogovoru bosta morala Svet EU in parlament razrešiti še nekatera tehnična vprašanja, med drugim bodo po navedbah evroposlanca Tobeja govorili o tem, kdaj bo zakonodaja zaživela v praksi.
Nato bosta morali obe instituciji zakonodajo, ki jo je Bruselj predlagal septembra 2020, še dokončno potrditi. Cilj je, da bi to storili pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.
Von der Leyenova: Migracijski pakt prinaša evropski odgovor na evropski izziv
Migracijski pakt prinaša učinkovit evropski odgovor na evropski izziv, je v odzivu na dogovor zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dodala je, da bo pakt omogočil delitev odgovornosti in solidarnost med državami članicami.
Migracije so po besedah predsednice komisije evropski izziv, ki zahteva evropske rešitve. Vsako leto se na nevarno pot proti EU odpravi več sto tisoč migrantov, ki so pogosto žrtve kriminalcev, je povedala. Ob tem je spomnila, da se je na začetku svojega mandata zavezala k vzpostavitvi skupnega sistema upravljanja migracij v EU.
"Ta pakt o migracijah in azilu bo zagotovil učinkovit evropski odgovor na ta evropski izziv. O tem, kdo lahko pride v EU in kdo lahko ostane, bodo odločali Evropejci, in ne tihotapci. Pomeni zaščito pomoči potrebnih," je zapisala v izjavi.
Pakt bo po njenih besedah obenem omogočil delitev odgovornosti med članicami in solidarnost s tistimi državami, ki varujejo zunanje meje EU in preprečujejo nezakonite migracije. EU in državam članicam pa bo nova zakonodaja prinesla tudi orodja za hiter odziv na krizne razmere.
Poleg trdnega in učinkovitega zakonodajnega okvirja, ki ga prinaša pakt o migracijah in azilu, so pomembne tudi aktivnosti za zaščito evropskih meja, preprečevanje tihotapljenja in sodelovanje s tretjimi državami, je še povedala predsednica komisije. Kot je poudarila, Bruselj podporo članicam nudi tudi pri tem.
Številne članice EU pozdravile dogovor, Madžarska kritična
Številne članice EU so pozdravile dogovor o migracijskem paktu. Prepričane so, da bo ta razbremenil migracijski pritisk, s katerim se mnoge od njih že dlje časa spopadajo. Do dogovora je bila medtem kritična Madžarska, ki ga po navedbah oblasti tudi odločno zavrača.
Nemški kancler Olaf Scholz je prepričan, da bo dogovor razbremenil države, ki se spopadajo z migracijskim pritiskom, vključno z Nemčijo, in omejil nezakonite migracije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tudi nemška notranja ministrica Nancy Faeser je dogovor označila za pomembno odločitev EU. "Če želimo ohraniti Evropo odprtih meja, moramo zaščititi zunanje meje," je še dodala.
"Potrditev pakta je velik uspeh za Evropo in Italijo, ki bo sedaj lahko računala na nova pravila za upravljanje migracijskih tokov in boj proti trgovcem z ljudmi," pa je dejal italijanski notranji minister Matteo Piantedosi.
Pojasnil je, da sta Svet EU in Evropski parlament pripravila "uravnoteženo rešitev, da se države EU, ki so še posebej izpostavljene migracijskim pritiskom, ne bi več počutile osamljene", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi španski premier Pedro Sanchez je prepričan, da bo dogovor olajšal obvladovanje prihodov migrantov v Španijo. "Omogočil nam bo nekaj zelo pomembnega, in sicer izboljšanje upravljanja meja ter bolj humano in usklajeno upravljanje migracijskih tokov," je poudaril.
Grški premier Kiriakos Micotakis je izrazil zadovoljstvo nad doseženim dogovorom. "Dogovor je pomemben evropski odgovor na velika nacionalna prizadevanja za izvajanje stroge, a pravične politike priseljevanja," je dodal.
Združeni narodi so danes politični dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom o paktu EU o migracijah in azilu pozdravili kot zelo pozitiven korak, je sporočil vodja visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Filippo Grandi. "Čestitke EU in Evropski komisiji za dosežen politični dogovor," je Grandi zapisal na omrežju X in dogovor označil za zelo pozitiven korak. Ob tem je poudaril, da je UNHCR pri izvajanju dogovora, ki ga morajo sicer še potrditi, pripravljen pomagati.
Madžarska: Nikogar ne bomo spustili v državo proti svoji volji
Madžarska medtem odločno zavrača dogovor EU o migracijah in azilu, je izjavil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. "Nikogar ne bomo spustili v državo proti svoji volji. Nihče iz Bruslja ali od drugod nam ne more ukazovati, koga lahko spustimo," je opozoril in dodal, da Madžarska nasprotuje tudi morebitnemu kaznovanju zaradi svojega stališča.
Po danes doseženem političnem dogovoru bosta morala Svet EU in parlament razrešiti še nekatera tehnična vprašanja, nato pa bosta morali obe instituciji zakonodajo, ki jo je Bruselj predlagal že septembra 2020, še dokončno potrditi. Cilj je, da bi to storili pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.