avtocesta
Ponedeljek, 29. 12. 2025, 4.00
8 ur, 21 minut
Pet mrtvih v nekaj sekundah: črna statistika slovenskih cest leta 2025
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Najhujša prometna nesreča letos se je zgodila sredi poletja na štajerski avtocesti pri Tepanju, ko je življenje izgubilo pet tujih državljanov.
Slovenske ceste so letos znova pokazale svojo najtemnejšo stran. Čeprav se prometna varnost dolgoročno izboljšuje, je leto zaznamovalo več izjemno hudih prometnih nesreč, v katerih je bilo veliko smrtnih žrtev, kar je pustilo za seboj dolgotrajne posledice za preživele in njihove svojce. Posebej pretresljivi so bili dogodki, v katerih je v eni sami nesreči umrlo več ljudi. Prizori, ki so bili v zadnjih letih redkejši, so se znova vrnili. Po podatkih Generalne policijske uprave je bilo na slovenskih cestah do 21. decembra letos 90 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 68.
Poletni meseci so na slovenskih cestah prinesli najtemnejše številke. Življenje so izgubili tako najmlajši udeleženci kot starejši vozniki. Najmlajša smrtna žrtev prometne nesreče letos je bil 13-letni potnik na mopedu, najstarejša pa 93-letni voznik osebnega avtomobila.
Policija je že sredi leta opozarjala, da se statistika nevarno odmika od primerljivega obdobja lani. Skupni imenovalci najtežjih nesreč ostajajo nespremenjeni: neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja po napačni strani ceste, nepozornost in ranljivost motoristov. Leto 2025 pa je dodatno razkrilo še izjemno tveganje, ki ga predstavljajo dolgotrajna avtocestna delovišča in kolone.
Tragedija, ki je zaznamovala leto
Najhujša prometna nesreča leta 2025 se je zgodila 30. julija na štajerski avtocesti pri Tepanju. Kombi s sedmimi potniki je silovito trčil v zadnji del tovornega vozila s priklopnikom, ki je stalo v koloni pred delovno zaporo.
Voznik kombija je zaradi neprilagojene hitrosti spregledal stoječa vozila in v nekaj sekundah se je vožnja spremenila v množično tragedijo. Pet tujih državljanov v kombiju je umrlo na kraju nesreče, ena oseba je bila huje poškodovana, voznik pa lažje. Posredovati je moral tudi helikopter nujne medicinske pomoči.
Avtocesta proti Ljubljani je bila pet ur zaprta, nastali so kilometrski zastoji. Dogodek je znova razgalil smrtonosno kombinacijo hitrosti, nepozornosti in delovišč, ki so bili v poletnih mesecih stalnica slovenskega avtocestnega omrežja.
Gre za tretjo najhujšo nesrečo po številu smrtnih žrtev v eni sami nesreči v zadnjih dveh desetletjih. Spomladi leta 2005 je na Poljanskem klancu pri Trebnjem umrlo osem ljudi, poleti 2007 pa na ljubljanski obvoznici med predoroma Golovec in Strmec sedem oseb.
Ta nesreča ni bila le statistični vrh leta 2025, temveč simbol problema, s katerim se slovenski promet sooča vse pogosteje. Vozniki se na dolgotrajne zapore cest in kolone ne prilagodijo pravočasno, cena pa je pogosto visoka.
Čelno trčenje pri Petelinjah: ugasnili dve življenji
Druga velika tragedija leta se je zgodila 31. maja na glavni cesti Postojna–Pivka, v naselju Petelinje. Osebni avtomobil je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in čelno trčil v vozilo, ki je pravilno pripeljalo nasproti. V nesreči so bila udeležena tri vozila.
Dve osebi sta umrli na kraju, več udeležencev pa je bilo huje poškodovanih. Med njimi t
Pet mrtvih v nekaj sekundah: črna statistika slovenskih cest leta 2025
Najhujša prometna nesreča letos se je zgodila sredi poletja na štajerski avtocesti pri Tepanju, ko je življenje izgubilo pet tujih državljanov.
Foto: STA
Slovenske ceste so letos znova pokazale svojo najtemnejšo plat. Čeprav se prometna varnost dolgoročno izboljšuje, je leto zaznamovalo več izjemno hudih prometnih nesreč, ki so terjale številna življenja in pustile za seboj dolgotrajne posledice za preživele in njihove svojce. Posebej pretresljivi so bili dogodki, v katerih je v eni sami nesreči umrlo več ljudi. Prizori, ki so bili v zadnjih letih redkejši, so se znova vrnili. Po podatkih Generalne policijske uprave so slovenske ceste do 21. decembra letos terjale 90 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 68.
Poletni meseci so na slovenskih cestah prinesli najtemnejše številke. Življenje so izgubili tako najmlajši udeleženci kot starejši vozniki. Najmlajša smrtna žrtev prometne nesreče letos je bil 13-letni potnik na mopedu, najstarejša pa 93-letni voznik osebnega avtomobila.
Policija je že sredi leta opozarjala, da se statistika nevarno odmika od primerljivega obdobja lani. Skupni imenovalci najtežjih nesreč ostajajo nespremenjeni: neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja po napačni strani ceste, nepozornost in ranljivost motoristov. Leto 2025 pa je dodatno razkrilo še izjemno tveganje, ki ga predstavljajo dolgotrajna avtocestna delovišča in kolone.
Tragedija, ki je zaznamovala leto
Najhujša prometna nesreča leta 2025 se je zgodila 30. julija na štajerski avtocesti pri Tepanju. Kombi s sedmimi potniki je silovito trčil v zadnji del tovornega vozila s priklopnikom, ki je stalo v koloni pred delovno zaporo.
Voznik kombija je zaradi neprilagojene hitrosti spregledal stoječa vozila in v nekaj sekundah se je vožnja spremenila v množično tragedijo. Pet tujih državljanov v kombiju je umrlo na kraju nesreče, ena oseba je bila huje poškodovana, voznik pa lažje. Posredovati je moral tudi helikopter nujne medicinske pomoči.
Avtocesta proti Ljubljani je bila pet ur zaprta, nastali so kilometrski zastoji. Dogodek je znova razgalil smrtonosno kombinacijo hitrosti, nepozornosti in delovišč, ki so bili v poletnih mesecih stalnica slovenskega avtocestnega omrežja.
Gre za tretjo najhujšo nesrečo po številu smrtnih žrtev v eni sami nesreči v zadnjih dveh desetletjih. Spomladi leta 2005 je na Poljanskem klancu pri Trebnjem umrlo osem ljudi, poleti 2007 pa na ljubljanski obvoznici med predoroma Golovec in Strmec sedem oseb.
Ta nesreča ni bila le statistični vrh leta 2025, temveč simbol problema, s katerim se slovenski promet sooča vse pogosteje. Vozniki se na dolgotrajne zapore cest in kolone ne prilagodijo pravočasno, cena pa je pogosto visoka.
Čelno trčenje pri Petelinjah: ugasnili dve življenji
Druga velika tragedija leta se je zgodila 31. maja na glavni cesti Postojna–Pivka, v naselju Petelinje. Osebni avtomobil je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in čelno trčil v vozilo, ki je pravilno pripeljalo nasproti. V nesreči so bila udeležena tri vozila.
Dve osebi sta umrli na kraju, več udeležencev pa je bilo huje poškodovanih. Med njimi tudi otrok, ki so ga s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana. Cesta je bila več ur popolnoma zaprta.
Čelna trčenja so sicer med najbolj smrtonosnimi prometnimi nesrečami. Že kratek trenutek nepozornosti ali zdravstvena težava lahko pomeni konec za več življenj hkrati.
Skrb vzbujajoče število smrtnih žrtev med motoristi
Posebej tragično poglavje leta 2025 predstavljajo motoristi. Eden izmed številnih smrtnih primerov, ki je pretresel Primorsko, se je zgodil 21. junija zvečer na cesti Dragonja–Sečovlje. 41-letni motorist je zaradi vožnje preblizu roba zapeljal s ceste, trčil v drevo in zaradi hudih poškodb umrl na kraju.
Policija je letos večkrat opozorila, da je v letu 2025 število umrlih motoristov izrazito naraslo. Do konca oktobra letos je umrlo 24 voznikov motornih koles, pet voznikov mopedov in en potnik na mopedu, skupno 30 oseb, lani v enakem obdobju pa polovico manj.
Na agenciji za varnost prometa (AVP) poudarjajo, da med najpogostejšimi vzroki za nesreče motoristov ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja po napačni strani, neuporaba zaščitne opreme in alkohol. "Več kot polovico teh nesreč povzročijo motoristi sami, ko zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubijo nadzor nad svojim motociklom in padejo ali trčijo brez vpliva drugega udeleženca," opozarjajo.
Motoristi so bolj izpostavljeni hitrosti, slabši vidljivosti, napakam drugih voznikov in lastnim precenjevanjem sposobnosti, zaščite pa imajo najmanj.
V tragičnem koncu tedna štiri smrtne žrtve
Konec junija smo poročali o treh hujših prometnih nesrečah na slovenskih cestah, ko so na kraju nesreče življenje izgubile štiri osebe, več je bilo huje poškodovanih. Za dve nesreči na Gorenjskem, ki sta se zgodili v nedeljo zjutraj, je bil glavni vzrok neprilagojena hitrost. Ta je najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Delovišča, kolone in utrujenost: nevarna kombinacija
Leto so zaznamovale številne investicije na avtocestah, zaradi česar je bilo veliko obsežnih zastojev. Čeprav niso vse prometne nesreče na avtocestah smrtonosne, so bile prav avtoceste prizorišče nekaterih najnevarnejših dogodkov. Naleti v kolone, trki v stoječa vozila in verižne nesreče so se dogajali predvsem v poletnih mesecih.
Foto: STAStrokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna vožnja po avtocesti, enoličnost, utrujenost in nenadne spremembe prometnega režima ustvarjajo idealne razmere za hude napake. Ko se te združijo z višjimi hitrostmi, so posledice pogosto usodne.
Pet mrtvih v nekaj sekundah: črna statistika slovenskih cest leta 2025
Najhujša prometna nesreča letos se je zgodila sredi poletja na štajerski avtocesti pri Tepanju, ko je življenje izgubilo pet tujih državljanov.
Foto: STA
Slovenske ceste so letos znova pokazale svojo najtemnejšo plat. Čeprav se prometna varnost dolgoročno izboljšuje, je leto zaznamovalo več izjemno hudih prometnih nesreč, ki so terjale številna življenja in pustile za seboj dolgotrajne posledice za preživele in njihove svojce. Posebej pretresljivi so bili dogodki, v katerih je v eni sami nesreči umrlo več ljudi. Prizori, ki so bili v zadnjih letih redkejši, so se znova vrnili. Po podatkih Generalne policijske uprave so slovenske ceste do 21. decembra letos terjale 90 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 68.
Poletni meseci so na slovenskih cestah prinesli najtemnejše številke. Življenje so izgubili tako najmlajši udeleženci kot starejši vozniki. Najmlajša smrtna žrtev prometne nesreče letos je bil 13-letni potnik na mopedu, najstarejša pa 93-letni voznik osebnega avtomobila.
Policija je že sredi leta opozarjala, da se statistika nevarno odmika od primerljivega obdobja lani. Skupni imenovalci najtežjih nesreč ostajajo nespremenjeni: neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja po napačni strani ceste, nepozornost in ranljivost motoristov. Leto 2025 pa je dodatno razkrilo še izjemno tveganje, ki ga predstavljajo dolgotrajna avtocestna delovišča in kolone.
Tragedija, ki je zaznamovala leto
Najhujša prometna nesreča leta 2025 se je zgodila 30. julija na štajerski avtocesti pri Tepanju. Kombi s sedmimi potniki je silovito trčil v zadnji del tovornega vozila s priklopnikom, ki je stalo v koloni pred delovno zaporo.
Voznik kombija je zaradi neprilagojene hitrosti spregledal stoječa vozila in v nekaj sekundah se je vožnja spremenila v množično tragedijo. Pet tujih državljanov v kombiju je umrlo na kraju nesreče, ena oseba je bila huje poškodovana, voznik pa lažje. Posredovati je moral tudi helikopter nujne medicinske pomoči.
Avtocesta proti Ljubljani je bila pet ur zaprta, nastali so kilometrski zastoji. Dogodek je znova razgalil smrtonosno kombinacijo hitrosti, nepozornosti in delovišč, ki so bili v poletnih mesecih stalnica slovenskega avtocestnega omrežja.
Gre za tretjo najhujšo nesrečo po številu smrtnih žrtev v eni sami nesreči v zadnjih dveh desetletjih. Spomladi leta 2005 je na Poljanskem klancu pri Trebnjem umrlo osem ljudi, poleti 2007 pa na ljubljanski obvoznici med predoroma Golovec in Strmec sedem oseb.
Ta nesreča ni bila le statistični vrh leta 2025, temveč simbol problema, s katerim se slovenski promet sooča vse pogosteje. Vozniki se na dolgotrajne zapore cest in kolone ne prilagodijo pravočasno, cena pa je pogosto visoka.
Čelno trčenje pri Petelinjah: ugasnili dve življenji
Druga velika tragedija leta se je zgodila 31. maja na glavni cesti Postojna–Pivka, v naselju Petelinje. Osebni avtomobil je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in čelno trčil v vozilo, ki je pravilno pripeljalo nasproti. V nesreči so bila udeležena tri vozila.
Dve osebi sta umrli na kraju, več udeležencev pa je bilo huje poškodovanih. Med njimi tudi otrok, ki so ga s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana. Cesta je bila več ur popolnoma zaprta.
Čelna trčenja so sicer med najbolj smrtonosnimi prometnimi nesrečami. Že kratek trenutek nepozornosti ali zdravstvena težava lahko pomeni konec za več življenj hkrati.
Skrb vzbujajoče število smrtnih žrtev med motoristi
Posebej tragično poglavje leta 2025 predstavljajo motoristi. Eden izmed številnih smrtnih primerov, ki je pretresel Primorsko, se je zgodil 21. junija zvečer na cesti Dragonja–Sečovlje. 41-letni motorist je zaradi vožnje preblizu roba zapeljal s ceste, trčil v drevo in zaradi hudih poškodb umrl na kraju.
Policija je letos večkrat opozorila, da je v letu 2025 število umrlih motoristov izrazito naraslo. Do konca oktobra letos je umrlo 24 voznikov motornih koles, pet voznikov mopedov in en potnik na mopedu, skupno 30 oseb, lani v enakem obdobju pa polovico manj.
Na agenciji za varnost prometa (AVP) poudarjajo, da med najpogostejšimi vzroki za nesreče motoristov ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja po napačni strani, neuporaba zaščitne opreme in alkohol. "Več kot polovico teh nesreč povzročijo motoristi sami, ko zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubijo nadzor nad svojim motociklom in padejo ali trčijo brez vpliva drugega udeleženca," opozarjajo.
Motoristi so bolj izpostavljeni hitrosti, slabši vidljivosti, napakam drugih voznikov in lastnim precenjevanjem sposobnosti, zaščite pa imajo najmanj.
V tragičnem koncu tedna štiri smrtne žrtve
Konec junija smo poročali o treh hujših prometnih nesrečah na slovenskih cestah, ko so na kraju nesreče življenje izgubile štiri osebe, več je bilo huje poškodovanih. Za dve nesreči na Gorenjskem, ki sta se zgodili v nedeljo zjutraj, je bil glavni vzrok neprilagojena hitrost. Ta je najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Delovišča, kolone in utrujenost: nevarna kombinacija
Leto so zaznamovale številne investicije na avtocestah, zaradi česar je bilo veliko obsežnih zastojev. Čeprav niso vse prometne nesreče na avtocestah smrtonosne, so bile prav avtoceste prizorišče nekaterih najnevarnejših dogodkov. Naleti v kolone, trki v stoječa vozila in verižne nesreče so se dogajali predvsem v poletnih mesecih.
Foto: STAStrokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna vožnja po avtocesti, enoličnost, utrujenost in nenadne spremembe prometnega režima ustvarjajo idealne razmere za hude napake. Ko se te združijo z višjimi hitrostmi, so posledice pogosto usodne.
Pet mrtvih v nekaj sekundah: črna statistika slovenskih cest leta 2025
Najhujša prometna nesreča letos se je zgodila sredi poletja na štajerski avtocesti pri Tepanju, ko je življenje izgubilo pet tujih državljanov.
Foto: STA
Slovenske ceste so letos znova pokazale svojo najtemnejšo plat. Čeprav se prometna varnost dolgoročno izboljšuje, je leto zaznamovalo več izjemno hudih prometnih nesreč, ki so terjale številna življenja in pustile za seboj dolgotrajne posledice za preživele in njihove svojce. Posebej pretresljivi so bili dogodki, v katerih je v eni sami nesreči umrlo več ljudi. Prizori, ki so bili v zadnjih letih redkejši, so se znova vrnili. Po podatkih Generalne policijske uprave so slovenske ceste do 21. decembra letos terjale 90 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 68.
Poletni meseci so na slovenskih cestah prinesli najtemnejše številke. Življenje so izgubili tako najmlajši udeleženci kot starejši vozniki. Najmlajša smrtna žrtev prometne nesreče letos je bil 13-letni potnik na mopedu, najstarejša pa 93-letni voznik osebnega avtomobila.
Policija je že sredi leta opozarjala, da se statistika nevarno odmika od primerljivega obdobja lani. Skupni imenovalci najtežjih nesreč ostajajo nespremenjeni: neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja po napačni strani ceste, nepozornost in ranljivost motoristov. Leto 2025 pa je dodatno razkrilo še izjemno tveganje, ki ga predstavljajo dolgotrajna avtocestna delovišča in kolone.
Tragedija, ki je zaznamovala leto
Najhujša prometna nesreča leta 2025 se je zgodila 30. julija na štajerski avtocesti pri Tepanju. Kombi s sedmimi potniki je silovito trčil v zadnji del tovornega vozila s priklopnikom, ki je stalo v koloni pred delovno zaporo.
Voznik kombija je zaradi neprilagojene hitrosti spregledal stoječa vozila in v nekaj sekundah se je vožnja spremenila v množično tragedijo. Pet tujih državljanov v kombiju je umrlo na kraju nesreče, ena oseba je bila huje poškodovana, voznik pa lažje. Posredovati je moral tudi helikopter nujne medicinske pomoči.
Avtocesta proti Ljubljani je bila pet ur zaprta, nastali so kilometrski zastoji. Dogodek je znova razgalil smrtonosno kombinacijo hitrosti, nepozornosti in delovišč, ki so bili v poletnih mesecih stalnica slovenskega avtocestnega omrežja.
Gre za tretjo najhujšo nesrečo po številu smrtnih žrtev v eni sami nesreči v zadnjih dveh desetletjih. Spomladi leta 2005 je na Poljanskem klancu pri Trebnjem umrlo osem ljudi, poleti 2007 pa na ljubljanski obvoznici med predoroma Golovec in Strmec sedem oseb.
Ta nesreča ni bila le statistični vrh leta 2025, temveč simbol problema, s katerim se slovenski promet sooča vse pogosteje. Vozniki se na dolgotrajne zapore cest in kolone ne prilagodijo pravočasno, cena pa je pogosto visoka.
Čelno trčenje pri Petelinjah: ugasnili dve življenji
Druga velika tragedija leta se je zgodila 31. maja na glavni cesti Postojna–Pivka, v naselju Petelinje. Osebni avtomobil je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in čelno trčil v vozilo, ki je pravilno pripeljalo nasproti. V nesreči so bila udeležena tri vozila.
Dve osebi sta umrli na kraju, več udeležencev pa je bilo huje poškodovanih. Med njimi tudi otrok, ki so ga s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana. Cesta je bila več ur popolnoma zaprta.
Čelna trčenja so sicer med najbolj smrtonosnimi prometnimi nesrečami. Že kratek trenutek nepozornosti ali zdravstvena težava lahko pomeni konec za več življenj hkrati.
Skrb vzbujajoče število smrtnih žrtev med motoristi
Posebej tragično poglavje leta 2025 predstavljajo motoristi. Eden izmed številnih smrtnih primerov, ki je pretresel Primorsko, se je zgodil 21. junija zvečer na cesti Dragonja–Sečovlje. 41-letni motorist je zaradi vožnje preblizu roba zapeljal s ceste, trčil v drevo in zaradi hudih poškodb umrl na kraju.
Policija je letos večkrat opozorila, da je v letu 2025 število umrlih motoristov izrazito naraslo. Do konca oktobra letos je umrlo 24 voznikov motornih koles, pet voznikov mopedov in en potnik na mopedu, skupno 30 oseb, lani v enakem obdobju pa polovico manj.
Na agenciji za varnost prometa (AVP) poudarjajo, da med najpogostejšimi vzroki za nesreče motoristov ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja po napačni strani, neuporaba zaščitne opreme in alkohol. "Več kot polovico teh nesreč povzročijo motoristi sami, ko zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubijo nadzor nad svojim motociklom in padejo ali trčijo brez vpliva drugega udeleženca," opozarjajo.
Motoristi so bolj izpostavljeni hitrosti, slabši vidljivosti, napakam drugih voznikov in lastnim precenjevanjem sposobnosti, zaščite pa imajo najmanj.
V tragičnem koncu tedna štiri smrtne žrtve
Konec junija smo poročali o treh hujših prometnih nesrečah na slovenskih cestah, ko so na kraju nesreče življenje izgubile štiri osebe, več je bilo huje poškodovanih. Za dve nesreči na Gorenjskem, ki sta se zgodili v nedeljo zjutraj, je bil glavni vzrok neprilagojena hitrost. Ta je najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Delovišča, kolone in utrujenost: nevarna kombinacija
Leto so zaznamovale številne investicije na avtocestah, zaradi česar je bilo veliko obsežnih zastojev. Čeprav niso vse prometne nesreče na avtocestah smrtonosne, so bile prav avtoceste prizorišče nekaterih najnevarnejših dogodkov. Naleti v kolone, trki v stoječa vozila in verižne nesreče so se dogajali predvsem v poletnih mesecih.
Foto: STAStrokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna vožnja po avtocesti, enoličnost, utrujenost in nenadne spremembe prometnega režima ustvarjajo idealne razmere za hude napake. Ko se te združijo z višjimi hitrostmi, so posledice pogosto usodne.
Pet mrtvih v nekaj sekundah: črna statistika slovenskih cest leta 2025
Najhujša prometna nesreča letos se je zgodila sredi poletja na štajerski avtocesti pri Tepanju, ko je življenje izgubilo pet tujih državljanov.
Foto: STA
Slovenske ceste so letos znova pokazale svojo najtemnejšo plat. Čeprav se prometna varnost dolgoročno izboljšuje, je leto zaznamovalo več izjemno hudih prometnih nesreč, ki so terjale številna življenja in pustile za seboj dolgotrajne posledice za preživele in njihove svojce. Posebej pretresljivi so bili dogodki, v katerih je v eni sami nesreči umrlo več ljudi. Prizori, ki so bili v zadnjih letih redkejši, so se znova vrnili. Po podatkih Generalne policijske uprave so slovenske ceste do 21. decembra letos terjale 90 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 68.
Poletni meseci so na slovenskih cestah prinesli najtemnejše številke. Življenje so izgubili tako najmlajši udeleženci kot starejši vozniki. Najmlajša smrtna žrtev prometne nesreče letos je bil 13-letni potnik na mopedu, najstarejša pa 93-letni voznik osebnega avtomobila.
Policija je že sredi leta opozarjala, da se statistika nevarno odmika od primerljivega obdobja lani. Skupni imenovalci najtežjih nesreč ostajajo nespremenjeni: neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja po napačni strani ceste, nepozornost in ranljivost motoristov. Leto 2025 pa je dodatno razkrilo še izjemno tveganje, ki ga predstavljajo dolgotrajna avtocestna delovišča in kolone.
Tragedija, ki je zaznamovala leto
Najhujša prometna nesreča leta 2025 se je zgodila 30. julija na štajerski avtocesti pri Tepanju. Kombi s sedmimi potniki je silovito trčil v zadnji del tovornega vozila s priklopnikom, ki je stalo v koloni pred delovno zaporo.
Voznik kombija je zaradi neprilagojene hitrosti spregledal stoječa vozila in v nekaj sekundah se je vožnja spremenila v množično tragedijo. Pet tujih državljanov v kombiju je umrlo na kraju nesreče, ena oseba je bila huje poškodovana, voznik pa lažje. Posredovati je moral tudi helikopter nujne medicinske pomoči.
Avtocesta proti Ljubljani je bila pet ur zaprta, nastali so kilometrski zastoji. Dogodek je znova razgalil smrtonosno kombinacijo hitrosti, nepozornosti in delovišč, ki so bili v poletnih mesecih stalnica slovenskega avtocestnega omrežja.
Gre za tretjo najhujšo nesrečo po številu smrtnih žrtev v eni sami nesreči v zadnjih dveh desetletjih. Spomladi leta 2005 je na Poljanskem klancu pri Trebnjem umrlo osem ljudi, poleti 2007 pa na ljubljanski obvoznici med predoroma Golovec in Strmec sedem oseb.
Ta nesreča ni bila le statistični vrh leta 2025, temveč simbol problema, s katerim se slovenski promet sooča vse pogosteje. Vozniki se na dolgotrajne zapore cest in kolone ne prilagodijo pravočasno, cena pa je pogosto visoka.
Čelno trčenje pri Petelinjah: ugasnili dve življenji
Druga velika tragedija leta se je zgodila 31. maja na glavni cesti Postojna–Pivka, v naselju Petelinje. Osebni avtomobil je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in čelno trčil v vozilo, ki je pravilno pripeljalo nasproti. V nesreči so bila udeležena tri vozila.
Dve osebi sta umrli na kraju, več udeležencev pa je bilo huje poškodovanih. Med njimi tudi otrok, ki so ga s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana. Cesta je bila več ur popolnoma zaprta.
Čelna trčenja so sicer med najbolj smrtonosnimi prometnimi nesrečami. Že kratek trenutek nepozornosti ali zdravstvena težava lahko pomeni konec za več življenj hkrati.
Skrb vzbujajoče število smrtnih žrtev med motoristi
Posebej tragično poglavje leta 2025 predstavljajo motoristi. Eden izmed številnih smrtnih primerov, ki je pretresel Primorsko, se je zgodil 21. junija zvečer na cesti Dragonja–Sečovlje. 41-letni motorist je zaradi vožnje preblizu roba zapeljal s ceste, trčil v drevo in zaradi hudih poškodb umrl na kraju.
Policija je letos večkrat opozorila, da je v letu 2025 število umrlih motoristov izrazito naraslo. Do konca oktobra letos je umrlo 24 voznikov motornih koles, pet voznikov mopedov in en potnik na mopedu, skupno 30 oseb, lani v enakem obdobju pa polovico manj.
Na agenciji za varnost prometa (AVP) poudarjajo, da med najpogostejšimi vzroki za nesreče motoristov ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja po napačni strani, neuporaba zaščitne opreme in alkohol. "Več kot polovico teh nesreč povzročijo motoristi sami, ko zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubijo nadzor nad svojim motociklom in padejo ali trčijo brez vpliva drugega udeleženca," opozarjajo.
Motoristi so bolj izpostavljeni hitrosti, slabši vidljivosti, napakam drugih voznikov in lastnim precenjevanjem sposobnosti, zaščite pa imajo najmanj.
V tragičnem koncu tedna štiri smrtne žrtve
Konec junija smo poročali o treh hujših prometnih nesrečah na slovenskih cestah, ko so na kraju nesreče življenje izgubile štiri osebe, več je bilo huje poškodovanih. Za dve nesreči na Gorenjskem, ki sta se zgodili v nedeljo zjutraj, je bil glavni vzrok neprilagojena hitrost. Ta je najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Delovišča, kolone in utrujenost: nevarna kombinacija
Leto so zaznamovale številne investicije na avtocestah, zaradi česar je bilo veliko obsežnih zastojev. Čeprav niso vse prometne nesreče na avtocestah smrtonosne, so bile prav avtoceste prizorišče nekaterih najnevarnejših dogodkov. Naleti v kolone, trki v stoječa vozila in verižne nesreče so se dogajali predvsem v poletnih mesecih.
Foto: STAStrokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna vožnja po avtocesti, enoličnost, utrujenost in nenadne spremembe prometnega režima ustvarjajo idealne razmere za hude napake. Ko se te združijo z višjimi hitrostmi, so posledice pogosto usodne.
Pet mrtvih v nekaj sekundah: črna statistika slovenskih cest leta 2025
Najhujša prometna nesreča letos se je zgodila sredi poletja na štajerski avtocesti pri Tepanju, ko je življenje izgubilo pet tujih državljanov.
Foto: STA
Slovenske ceste so letos znova pokazale svojo najtemnejšo plat. Čeprav se prometna varnost dolgoročno izboljšuje, je leto zaznamovalo več izjemno hudih prometnih nesreč, ki so terjale številna življenja in pustile za seboj dolgotrajne posledice za preživele in njihove svojce. Posebej pretresljivi so bili dogodki, v katerih je v eni sami nesreči umrlo več ljudi. Prizori, ki so bili v zadnjih letih redkejši, so se znova vrnili. Po podatkih Generalne policijske uprave so slovenske ceste do 21. decembra letos terjale 90 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 68.
Poletni meseci so na slovenskih cestah prinesli najtemnejše številke. Življenje so izgubili tako najmlajši udeleženci kot starejši vozniki. Najmlajša smrtna žrtev prometne nesreče letos je bil 13-letni potnik na mopedu, najstarejša pa 93-letni voznik osebnega avtomobila.
Policija je že sredi leta opozarjala, da se statistika nevarno odmika od primerljivega obdobja lani. Skupni imenovalci najtežjih nesreč ostajajo nespremenjeni: neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja po napačni strani ceste, nepozornost in ranljivost motoristov. Leto 2025 pa je dodatno razkrilo še izjemno tveganje, ki ga predstavljajo dolgotrajna avtocestna delovišča in kolone.
Tragedija, ki je zaznamovala leto
Najhujša prometna nesreča leta 2025 se je zgodila 30. julija na štajerski avtocesti pri Tepanju. Kombi s sedmimi potniki je silovito trčil v zadnji del tovornega vozila s priklopnikom, ki je stalo v koloni pred delovno zaporo.
Voznik kombija je zaradi neprilagojene hitrosti spregledal stoječa vozila in v nekaj sekundah se je vožnja spremenila v množično tragedijo. Pet tujih državljanov v kombiju je umrlo na kraju nesreče, ena oseba je bila huje poškodovana, voznik pa lažje. Posredovati je moral tudi helikopter nujne medicinske pomoči.
Avtocesta proti Ljubljani je bila pet ur zaprta, nastali so kilometrski zastoji. Dogodek je znova razgalil smrtonosno kombinacijo hitrosti, nepozornosti in delovišč, ki so bili v poletnih mesecih stalnica slovenskega avtocestnega omrežja.
Gre za tretjo najhujšo nesrečo po številu smrtnih žrtev v eni sami nesreči v zadnjih dveh desetletjih. Spomladi leta 2005 je na Poljanskem klancu pri Trebnjem umrlo osem ljudi, poleti 2007 pa na ljubljanski obvoznici med predoroma Golovec in Strmec sedem oseb.
Ta nesreča ni bila le statistični vrh leta 2025, temveč simbol problema, s katerim se slovenski promet sooča vse pogosteje. Vozniki se na dolgotrajne zapore cest in kolone ne prilagodijo pravočasno, cena pa je pogosto visoka.
Čelno trčenje pri Petelinjah: ugasnili dve življenji
Druga velika tragedija leta se je zgodila 31. maja na glavni cesti Postojna–Pivka, v naselju Petelinje. Osebni avtomobil je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in čelno trčil v vozilo, ki je pravilno pripeljalo nasproti. V nesreči so bila udeležena tri vozila.
Dve osebi sta umrli na kraju, več udeležencev pa je bilo huje poškodovanih. Med njimi tudi otrok, ki so ga s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana. Cesta je bila več ur popolnoma zaprta.
Čelna trčenja so sicer med najbolj smrtonosnimi prometnimi nesrečami. Že kratek trenutek nepozornosti ali zdravstvena težava lahko pomeni konec za več življenj hkrati.
Skrb vzbujajoče število smrtnih žrtev med motoristi
Posebej tragično poglavje leta 2025 predstavljajo motoristi. Eden izmed številnih smrtnih primerov, ki je pretresel Primorsko, se je zgodil 21. junija zvečer na cesti Dragonja–Sečovlje. 41-letni motorist je zaradi vožnje preblizu roba zapeljal s ceste, trčil v drevo in zaradi hudih poškodb umrl na kraju.
Policija je letos večkrat opozorila, da je v letu 2025 število umrlih motoristov izrazito naraslo. Do konca oktobra letos je umrlo 24 voznikov motornih koles, pet voznikov mopedov in en potnik na mopedu, skupno 30 oseb, lani v enakem obdobju pa polovico manj.
Na agenciji za varnost prometa (AVP) poudarjajo, da med najpogostejšimi vzroki za nesreče motoristov ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja po napačni strani, neuporaba zaščitne opreme in alkohol. "Več kot polovico teh nesreč povzročijo motoristi sami, ko zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubijo nadzor nad svojim motociklom in padejo ali trčijo brez vpliva drugega udeleženca," opozarjajo.
Motoristi so bolj izpostavljeni hitrosti, slabši vidljivosti, napakam drugih voznikov in lastnim precenjevanjem sposobnosti, zaščite pa imajo najmanj.
V tragičnem koncu tedna štiri smrtne žrtve
Konec junija smo poročali o treh hujših prometnih nesrečah na slovenskih cestah, ko so na kraju nesreče življenje izgubile štiri osebe, več je bilo huje poškodovanih. Za dve nesreči na Gorenjskem, ki sta se zgodili v nedeljo zjutraj, je bil glavni vzrok neprilagojena hitrost. Ta je najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Delovišča, kolone in utrujenost: nevarna kombinacija
Leto so zaznamovale številne investicije na avtocestah, zaradi česar je bilo veliko obsežnih zastojev. Čeprav niso vse prometne nesreče na avtocestah smrtonosne, so bile prav avtoceste prizorišče nekaterih najnevarnejših dogodkov. Naleti v kolone, trki v stoječa vozila in verižne nesreče so se dogajali predvsem v poletnih mesecih.
Foto: STAStrokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna vožnja po avtocesti, enoličnost, utrujenost in nenadne spremembe prometnega režima ustvarjajo idealne razmere za hude napake. Ko se te združijo z višjimi hitrostmi, so posledice pogosto usodne.
Pet mrtvih v nekaj sekundah: črna statistika slovenskih cest leta 2025
Najhujša prometna nesreča letos se je zgodila sredi poletja na štajerski avtocesti pri Tepanju, ko je življenje izgubilo pet tujih državljanov.
Foto: STA
Slovenske ceste so letos znova pokazale svojo najtemnejšo plat. Čeprav se prometna varnost dolgoročno izboljšuje, je leto zaznamovalo več izjemno hudih prometnih nesreč, ki so terjale številna življenja in pustile za seboj dolgotrajne posledice za preživele in njihove svojce. Posebej pretresljivi so bili dogodki, v katerih je v eni sami nesreči umrlo več ljudi. Prizori, ki so bili v zadnjih letih redkejši, so se znova vrnili. Po podatkih Generalne policijske uprave so slovenske ceste do 21. decembra letos terjale 90 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 68.
Poletni meseci so na slovenskih cestah prinesli najtemnejše številke. Življenje so izgubili tako najmlajši udeleženci kot starejši vozniki. Najmlajša smrtna žrtev prometne nesreče letos je bil 13-letni potnik na mopedu, najstarejša pa 93-letni voznik osebnega avtomobila.
Policija je že sredi leta opozarjala, da se statistika nevarno odmika od primerljivega obdobja lani. Skupni imenovalci najtežjih nesreč ostajajo nespremenjeni: neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja po napačni strani ceste, nepozornost in ranljivost motoristov. Leto 2025 pa je dodatno razkrilo še izjemno tveganje, ki ga predstavljajo dolgotrajna avtocestna delovišča in kolone.
Tragedija, ki je zaznamovala leto
Najhujša prometna nesreča leta 2025 se je zgodila 30. julija na štajerski avtocesti pri Tepanju. Kombi s sedmimi potniki je silovito trčil v zadnji del tovornega vozila s priklopnikom, ki je stalo v koloni pred delovno zaporo.
Voznik kombija je zaradi neprilagojene hitrosti spregledal stoječa vozila in v nekaj sekundah se je vožnja spremenila v množično tragedijo. Pet tujih državljanov v kombiju je umrlo na kraju nesreče, ena oseba je bila huje poškodovana, voznik pa lažje. Posredovati je moral tudi helikopter nujne medicinske pomoči.
Avtocesta proti Ljubljani je bila pet ur zaprta, nastali so kilometrski zastoji. Dogodek je znova razgalil smrtonosno kombinacijo hitrosti, nepozornosti in delovišč, ki so bili v poletnih mesecih stalnica slovenskega avtocestnega omrežja.
Gre za tretjo najhujšo nesrečo po številu smrtnih žrtev v eni sami nesreči v zadnjih dveh desetletjih. Spomladi leta 2005 je na Poljanskem klancu pri Trebnjem umrlo osem ljudi, poleti 2007 pa na ljubljanski obvoznici med predoroma Golovec in Strmec sedem oseb.
Ta nesreča ni bila le statistični vrh leta 2025, temveč simbol problema, s katerim se slovenski promet sooča vse pogosteje. Vozniki se na dolgotrajne zapore cest in kolone ne prilagodijo pravočasno, cena pa je pogosto visoka.
Čelno trčenje pri Petelinjah: ugasnili dve življenji
Druga velika tragedija leta se je zgodila 31. maja na glavni cesti Postojna–Pivka, v naselju Petelinje. Osebni avtomobil je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in čelno trčil v vozilo, ki je pravilno pripeljalo nasproti. V nesreči so bila udeležena tri vozila.
Dve osebi sta umrli na kraju, več udeležencev pa je bilo huje poškodovanih. Med njimi tudi otrok, ki so ga s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana. Cesta je bila več ur popolnoma zaprta.
Čelna trčenja so sicer med najbolj smrtonosnimi prometnimi nesrečami. Že kratek trenutek nepozornosti ali zdravstvena težava lahko pomeni konec za več življenj hkrati.
Skrb vzbujajoče število smrtnih žrtev med motoristi
Posebej tragično poglavje leta 2025 predstavljajo motoristi. Eden izmed številnih smrtnih primerov, ki je pretresel Primorsko, se je zgodil 21. junija zvečer na cesti Dragonja–Sečovlje. 41-letni motorist je zaradi vožnje preblizu roba zapeljal s ceste, trčil v drevo in zaradi hudih poškodb umrl na kraju.
Policija je letos večkrat opozorila, da je v letu 2025 število umrlih motoristov izrazito naraslo. Do konca oktobra letos je umrlo 24 voznikov motornih koles, pet voznikov mopedov in en potnik na mopedu, skupno 30 oseb, lani v enakem obdobju pa polovico manj.
Na agenciji za varnost prometa (AVP) poudarjajo, da med najpogostejšimi vzroki za nesreče motoristov ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja po napačni strani, neuporaba zaščitne opreme in alkohol. "Več kot polovico teh nesreč povzročijo motoristi sami, ko zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubijo nadzor nad svojim motociklom in padejo ali trčijo brez vpliva drugega udeleženca," opozarjajo.
Motoristi so bolj izpostavljeni hitrosti, slabši vidljivosti, napakam drugih voznikov in lastnim precenjevanjem sposobnosti, zaščite pa imajo najmanj.
V tragičnem koncu tedna štiri smrtne žrtve
Konec junija smo poročali o treh hujših prometnih nesrečah na slovenskih cestah, ko so na kraju nesreče življenje izgubile štiri osebe, več je bilo huje poškodovanih. Za dve nesreči na Gorenjskem, ki sta se zgodili v nedeljo zjutraj, je bil glavni vzrok neprilagojena hitrost. Ta je najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Delovišča, kolone in utrujenost: nevarna kombinacija
Leto so zaznamovale številne investicije na avtocestah, zaradi česar je bilo veliko obsežnih zastojev. Čeprav niso vse prometne nesreče na avtocestah smrtonosne, so bile prav avtoceste prizorišče nekaterih najnevarnejših dogodkov. Naleti v kolone, trki v stoječa vozila in verižne nesreče so se dogajali predvsem v poletnih mesecih.
Foto: STAStrokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna vožnja po avtocesti, enoličnost, utrujenost in nenadne spremembe prometnega režima ustvarjajo idealne razmere za hude napake. Ko se te združijo z višjimi hitrostmi, so posledice pogosto usodne.V
udi otrok, ki so ga s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana. Cesta je bila več ur popolnoma zaprta.
Čelna trčenja so sicer med najbolj smrtonosnimi prometnimi nesrečami. Že kratek trenutek nepozornosti ali zdravstvena težava lahko pomeni konec za več življenj hkrati.
Skrb vzbujajoče število smrtnih žrtev med motoristi
Posebej tragično poglavje leta 2025 predstavljajo motoristi. Eden izmed številnih smrtnih primerov, ki je pretresel Primorsko, se je zgodil 21. junija zvečer na cesti Dragonja–Sečovlje. 41-letni motorist je zaradi vožnje preblizu roba zapeljal s ceste, trčil v drevo in zaradi hudih poškodb umrl na kraju.
Policija je letos večkrat opozorila, da je v letu 2025 število umrlih motoristov izrazito naraslo. Do konca oktobra letos je umrlo 24 voznikov motornih koles, pet voznikov mopedov in en potnik na mopedu, skupno 30 oseb, lani v enakem obdobju pa polovico manj.
Na agenciji za varnost prometa (AVP) poudarjajo, da med najpogostejšimi vzroki za nesreče motoristov ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja po napačni strani, neuporaba zaščitne opreme in alkohol. "Več kot polovico teh nesreč povzročijo motoristi sami, ko zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubijo nadzor nad svojim motociklom in padejo ali trčijo brez vpliva drugega udeleženca," opozarjajo.
Motoristi so bolj izpostavljeni hitrosti, slabši vidljivosti, napakam drugih voznikov in lastnim precenjevanjem sposobnosti, zaščite pa imajo najmanj.
V tragičnem koncu tedna štiri smrtne žrtve
Konec junija smo poročali o treh hujših prometnih nesrečah na slovenskih cestah, ko so na kraju nesreče življenje izgubile štiri osebe, več je bilo huje poškodovanih. Za dve nesreči na Gorenjskem, ki sta se zgodili v nedeljo zjutraj, je bil glavni vzrok neprilagojena hitrost. Ta je najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Delovišča, kolone in utrujenost: nevarna kombinacija
Leto so zaznamovale številne investicije na avtocestah, zaradi česar je bilo veliko obsežnih zastojev. Čeprav niso vse prometne nesreče na avtocestah smrtonosne, so bile prav avtoceste prizorišče nekaterih najnevarnejših dogodkov. Naleti v kolone, trki v stoječa vozila in verižne nesreče so se dogajali predvsem v poletnih mesecih.
Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna vožnja po avtocesti, enoličnost, utrujenost in nenadne spremembe prometnega režima ustvarjajo idealne razmere za hude napake. Ko se te združijo z večjimi hitrostmi, so posledice pogosto usodne.
