ceste
nesreča
Torek, 3. 6. 2025, 4.00
1 dan, 13 ur
Po tragičnem koncu tedna na cestah: Vsaka smrt prizadene širok krog ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,96
Tragičen konec tedna na slovenskih cestah nas znova opominja, da neprilagojena hitrost ostaja glavni vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom v Sloveniji. V zadnjih petih letih je v povprečju terjala 33 življenj na leto, ob tem pa raziskave kažejo, da vsaka smrt na cesti prizadene še velik krog svojcev in preostalih vpletenih – v povprečju kar 113 ljudi. Število smrtnih žrtev se sicer zmanjšuje, a skrbi trend, po katerem narašča število hudo poškodovanih.
Konec tedna smo žal poročali o treh hujših prometnih nesrečah na slovenskih cestah, ko so na kraju nesreče življenje izgubile štiri osebe, več je bilo huje poškodovanih. Samo v preteklem tednu so ceste terjale pet smrtnih žrtev, letos že 22. V enakem obdobju lani je sicer umrlo 19 oseb.
Dvema prometnima nesrečama na Gorenjskem, ki sta se zgodili v nedeljo v jutranjih urah, je botrovala neprilagojena hitrost. Prav ta je v Sloveniji najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Delež prometnih nesreč, do katerih pride zaradi neprilagojene hitrosti, se v zadnjih petih letih v Sloveniji giblje okoli 18 odstotkov vseh nesreč. S tem je neprilagojena hitrost drugi najpogostejši vzrok za prometne nesreče ter prvi vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom (44 odstotkov) in s hudimi poškodbami (42 odstotkov), kažejo podatki Agencije za varnost v prometu (AVP).
Lani zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 30 ljudi
V letu 2024 se je zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah zgodilo 3.809 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 30 ljudi, huje poškodovanih je bilo 403 oseb. Leto prej se je zgodilo 3.771 nesreč, v katerih je umrlo 33 ljudi, 329 pa jih je bilo huje poškodovanih. Primerjava med letoma torej pokaže, da se je število umrlih v prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti lani sicer zmanjšalo za devet odstotkov, se je pa precej povečalo število hudo poškodovanih, za več kot 22 odstotkov.
V prvih treh mesecih letošnjega leta sta se zaradi neprilagojene hitrosti zgodili 602 prometni nesreči, v katerih je umrl en udeleženec, 37 pa jih je bilo huje poškodovanih.
Število smrtnih nesreč se zmanjšuje
V letu 2024 je bilo skupaj zabeleženih 20.233 prometnih nesreč, kar je en odstotek več kot v letu 2023. Kljub rahlemu povečanju števila nesreč se je število nesreč s smrtnim izidom zmanjšalo za 14 odstotkov, saj je bilo lani 65 smrtnih nesreč v primerjavi s 76 v letu 2023. Tudi število smrtnih žrtev med udeleženci se je zmanjšalo za 18 odstotkov, in sicer iz 83 na 68, kažejo podatki AVP.
Po drugi strani pa se je povečalo število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Leta 2023 jih je bilo 800, lani pa 889, kar predstavlja 11-odstotno povečanje. Prav tako se je povečalo število udeležencev s hudimi telesnimi poškodbami, in sicer za 12 odstotkov (iz 848 na 953).
Število prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami se je rahlo zmanjšalo, in sicer za tri odstotke (iz 5.219 na 5.087). Pri udeležencih s tovrstnimi poškodbami pa je padec manjši, le en odstotek (iz 6.487 na 6.441). Število prometnih nesreč z materialno škodo se je povečalo za dva odstotka (iz 13.885 na 14.192), medtem ko je število udeležencev, ki so v nesrečah ostali nepoškodovani, ostalo na enaki ravni, še kažejo podatki AVP.
Vsaka smrt na cestah prizadene širok krog ljudi
Predsednik in ustanovitelj Zavoda Varna pot Robert Štaba poudarja, da tudi v nesrečah, ki se ne končajo s smrtnim izidom, lahko poškodovane osebe, udeleženci, priče, reševalci in svojci še leta pozneje trpijo zaradi psiholoških težav. Njihova iniciativa Velika brzina, velika praznina temelji prav na zgodbah teh ljudi. Ob 18. obletnici delovanja zavoda tako opozarjajo na posledice vožnje z neprilagojeno hitrostjo in dajejo prostor zgodbam tistih, ki vsak dan živijo s posledicami prometnih nesreč. Šest ambasadorjev iniciative deli svoje boleče izkušnje – zgodbe praznine, ki jo je hitrost pustila v njihovih življenjih. Prisluhnite njihovim zgodbam!
Ko izobraževanje in preventiva ne pomagata
"Prevelika hitrost je še vedno največji ubijalec na slovenskih cestah. Varnost v cestnem prometu v Evropi se ocenjuje na podlagi števila umrlih in števila hudo telesno poškodovanih na milijon prebivalcev. Varnost vozil je v zadnjih letih napredovala, izboljšala se je prometna infrastruktura, izboljšalo se je tudi ravnanje voznikov. Udeleženec prometne nesreče, ki je nekoč zaradi posledic umrl, bo danes zaradi napredka v medicini preživel. A veliko vprašanje je, kakšna bo njegova kakovost življenja in kakovost življenja njegovih bližnjih v prihodnje. Pogosto so odrinjeni na rob družbe, v centre za medicinsko rehabilitacijo," opozarja Štaba.
"Očitno je udarec po denarnici za nekatere edini način, da razumejo sporočilnost preventive in izobraževanj," je prepričan Robert Štaba, predsednik in ustanovitelj Zavoda Varna pot.
Dodaja, da so izobraževanje, preventiva in tragične življenjske zgodbe prizadetih v prometnih nesrečah dober vzvod za odvračanje voznikov od prehitre vožnje. "Če to ne deluje, nam preostane le še kaznovanje prekrškarjev. V zahodnoevropskih državah so z merjenjem hitrosti rešili na stotine življenj. Očitno je udarec po denarnici za nekatere edini način, da razumejo sporočilnost preventive in izobraževanj," še sklene Štaba.
