promet
Sreda, 11. 6. 2025, 4.00
1 dan, 4 ure
Število prometnih nesreč z e-skiroji narašča, poškodbe vse hujše
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,70
Električni skiroji so lahko učinkovita rešitev za trajnostno mobilnost, vendar brez upoštevanja pravil in osveščanja vseh udeležencev v prometu lahko njegove prednosti izkoristimo le s previsoko ceno – z življenji in zdravjem.
V ponedeljek smo objavili posnetek vratolomne vožnje neodgovornega voznika električnega skiroja, ki je brez čelade na regionalni cesti vozil s 60 kilometri na uro. "Pri nesreči s takšno hitrostjo je zelo verjetna huda možganska poškodba, kar običajno rezultira v trajni težki invalidnosti," je do nespametnega početja voznika kritičen zdravnik Klemen Grabljevec, predstojnik Oddelka za rehabilitacijo po nezgodni poškodbi možganov na URI Soča.
Električni skiroji so se v zadnjih letih uveljavili kot hiter, priročen in okolju prijazen način mestnega prevoza. A njihova priljubljenost s prehitrimi in neodgovornimi vozniki prinaša tudi vse več nesreč in poškodb, težav s prometno varnostjo in razgalja pomanjkljivost zakonodaje. Podatki Agencije za varnost prometa (AVP), zdravstvenih ustanov in policije razkrivajo skrb vzbujajoče trende, ki kličejo po sistemskih rešitvah.
Poškodb več kot kadarkoli prej
Leta 2024 je bilo po podatkih policije v Sloveniji z električnimi skiroji povezanih 274 prometnih nesreč, kar je 15 odstotkov več kot leto prej. V teh nesrečah je bilo 44 ljudi hudo poškodovanih, še 177 pa lažje. V letu 2023 je bilo huje poškodovanih 30 ljudi, kar kaže na naraščajočo težo nesreč, ne le številčno rast. Leta 2022 je policija obravnavala 166 prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo in 31 s hudo, dve osebi sta celo izgubili življenje.
V letošnjih prvih petih mesecih je bilo zabeleženih že 83 prometnih nesreč, od tega 15 s hujšimi poškodbami in 54 z lahkimi. Najpogostejše poškodbe so povezane z glavo, rokami in prsmi – mnoge zahtevajo kirurške posege, dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo.
Med poškodovanci več kot polovica mladoletnih
Samo v UKC Ljubljana so leta 2023 obravnavali 661 poškodovanih s skiroji, lani 596 poškodb, do letošnjega maja pa 125 – največ v poletnih mesecih. Tudi drugod po Sloveniji so urgentni oddelki zabeležili podobne trende. Med poškodovanimi je več kot polovica mladoletnih. Pri padcih z e‑skiroji je glava najpogosteje poškodovani del telesa, a čelado nosi le peščica voznikov – več kot polovica udeležencev nesreč je bila brez nje.
Večinoma sicer res ne gre za hude poškodbe, od pet do deset odstotkov poškodovanih pa potrebuje bolnišnično oskrbo. Neposredni stroški zdravljenja in rehabilitacije presežejo več tisoč evrov na poškodovanca, samo zdravljenje na intenzivni negi pa presega sto tisočakov. Posredni stroški zdravljenja običajno presežejo dvakratnik neposrednih stroškov.
V trčenju gre lahko veliko stvari narobe
"Pri trku enoslednega vozila s hitrostjo okoli 50 kilometrov na uro v stoječ ali premičen objekt na človeško telo delujejo podobne sile, kot če bi skočili iz drugega nadstropja. Skoraj zanesljivo lahko pričakujemo možgansko krvavitev. Lahko pričakujemo poškodbo hrbtenjače, ki odvisno od dela poškodovane hrbtenice rezultira v tetraplegiji ali paraplegiji, v vsakem primeru pa ponesrečencu grozi invalidski voziček. Če poškodovanec s trupom udari na neko izboklino, kot je npr. rob odbijača, se lahko pojavijo hude krvavitve organov v trebušni votlini, kot so pljuča, jetra, želodec, čreva, tudi poškodbe srca. Močne krvavitve notranjih organov pa so običajno smrtne," na mogoče posledice nesreč z e-skiroji opozarja Klemen Grabljevec, predstojnik oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča.
V URI Soča po besedah Klemna Grabljevca vsako leto obravnavajo od dve do pet hudih poškodb glave zaradi nesreč z e-skiroji, ki zahtevajo zdravljenje na intenzivni negi in poškodovanca zaznamujejo za vse življenje.
Manj nevarni so zlomi kosti, kot so npr. nadlaket in podlaket, medenične kosti, stegenske in golenske kosti, kosti v stopalu ... "Telo voznika e-skiroja je brez čelade popolnoma nezaščiteno. Pogosto se ob trku z drugim predmetom poškodovanec s krmilom udari še v trup, kar lahko povzroči poškodbo notranjih organov in aorte," še poudarja Grabljevec.
Na urgencah zaznavajo drugačen tip poškodb
Dodaja, da vsako leto v URI Soča obravnavajo od dve do pet hudih poškodb glave zaradi nesreč z e-skiroji, ki zahtevajo zdravljenje na intenzivni negi in poškodovanca zaznamujejo za vse življenje.
Med najpogostejše poškodbe prišteva poškodbe kosti udov, temu pa sledijo poškodbe glave in hrbtenice. S pojavom e-skirojev v zadnjem času na urgencah zaznavajo drugačen tip poškodb, kot so jih bili vajeni v preteklosti.
Za Grabljevca je uporaba e-skirojev primerna za počasnejšo vožnjo po gladkih površinah, hitra vožnja po neurejenem cestišču pa močno poveča nevarnost poškodb. "Če ga uporabljamo v okviru veljavnih pravil, s čelado in hitrostjo do 25 kilometrov na uro, gre za zanimivo prevozno sredstvo. Vsakomur se lahko pripeti nezgoda, ni pa treba izzivati hudih poškodb," svari Grabljevec.
Nerazumljivo se mu zdi, da starši otrokom kupijo e-skiro brez čelade ali pa otroke vozijo na e-skiroju brez čelade. "To je podobno, kot da bi otroka peljali na balkon brez ograje v drugem nadstropju in ga pustili samega med igro," še ponazori.
Kdo jih največ uporablja?
Največ prometnih nesreč po podatkih AVP povzročijo uporabniki v starostni skupini 35–44 let, sledijo mlajši odrasli. Skrb vzbujajoče pa je tudi število otrok in mladoletnikov, ki e‑skiroje vozijo kljub neustrezni starosti, znanju in zaščitni opremi. "Veliko nesreč se zgodi zaradi neizkušenosti, slabe presoje ali uporabe e‑skiroja kot igrače. Otroci in mladostniki pogosto ne razumejo nevarnosti prometa," poudarjajo pri AVP.
Kaj so največje kršitve?
Policisti so v zadnjih petih letih, odkar vodijo statistiko, zaznali 3.258 kršitev cestnoprometnih predpisov. Lani so zaznali 929 prekrškov, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa že 207. Med najpogostejšimi kršitvami so vožnja v napačni smeri, vožnja brez čelade ter vožnja pod vplivom alkohola. Vse večjo težavo predstavljajo odklenjeni oziroma predelani e-skiroji, ki lahko dosegajo hitrosti tudi do 90 kilometrov na uro. Policisti so pri nadzoru prometa doslej ugotovili 34 kršitev povezanih s preseganjem hitrosti 25 kilometrov na uro.
Policisti opažajo, da se vozniki e-skirojev pogosto ne zavedajo, da tudi zanje veljajo prometni predpisi. V Sloveniji je trenutno čelada obvezna samo za mlajše od 18 let, priporočena pa je tudi vsem odraslim. Voziti morajo na kolesarskih poteh in ne pločnikih. Če kolesarske poti ni, se lahko vozijo po cestah znotraj naselij, kjer največja dovoljena hitrost znaša 50 kilometrov na uro. Vozijo lahko tudi na območjih za pešce, a z bistveno zmanjšano, prilagojeno hitrostjo. Dovoljena je le uporaba e-skirojev, ki dosegajo hitrosti do 25 kilometrov na uro.
S spremembo zakonodaje do večje varnosti
Pri voznikih e-skirojev gre vse pogosteje za nevarno, neodgovorno in prehitro vožnjo. AVP zato predlaga spremembo zakonodaje na tem področju, med ključnimi predlogi so obvezna uporaba zaščitne čelade za vse uporabnike e-skirojev, uvedba osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita, dvig minimalne starosti za vožnjo na vsaj 15 let. Predlagajo tudi uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti, vzpostavitev evidence e-skirojev in možnost odvzema tehnično neustreznih vozil ter povečanje pristojnosti policije, redarstva in inšpekcijskih služb pri nadzoru e-skirojev.
Skiroji namreč niso predmet registracije, zavarovanje zanje ni obvezno, vozniški izpit pa ni potreben.
Z odklepanjem e-skirojev do večjih hitrosti
Rastoča težava je odklepanje skirojev za večje hitrosti oziroma tuning, ki ga celo javno ponujajo prodajalci e-skirojev. Večja hitrost še hitreje povzroči izgubo nadzora nad e-skirojem in težje poškodbe. Gre za tehnični postopek, s katerim se odstrani ali zaobide tovarniško nastavljeno omejitev največje hitrosti e-skiroja, kar po trenutni slovenski zakonodaji ni izrecno prepovedano. "Pri nadzoru električnih skirojev in električnih koles smo na trgu odkrili veliko število neskladnih proizvodov. Zato bomo ustrezne nadzore v skladu z letnim načrtom nadaljevali z namenom ureditve trga električnih skirojev in koles ter zagotavljanja večje varnosti za potrošnike," je nedavno dejal Dominik Treber s tržnega inšpektorata.
Kot nadzorni organ so zato predlagali zakonodajne spremembe, ki bi prepovedale ali strožje regulirale odklepanje električnih skirojev ter obvezno nošenje homologirane motoristične čelade za vse uporabnike e-skirojev.
E-skiroji kot lakmusov papir na spremembo navad ljudi
Robert Štaba, predsednik in ustanovitelj Zavoda Varna pot, vse večjo razširjenost e-skirojev ocenjuje kot lakmusov papir na spremembo navad ljudi na področju mobilnosti. "Nakazuje pot, ki jo bodo mladi uporabljali na področju mikromobilnosti in spremembe navad. Posledica novosti je na žalost tudi večje število poškodovanih v prometu, saj na umestitev e-skirojev v promet nismo pripravljeni, nimamo prilagojene infrastrukture, nimamo izobraževalnih vsebin, nimamo urejene zakonodaje," je kritičen Štaba.
Opozarja, da je simbioza različnih udeležencev v cestnem prometu mogoča le v državah, kjer so nadzor, usmerjanje prometa in kultura voznikov na tako visoki ravni, da se udeleženci v prometu med seboj spoštujejo. Stanje na slovenskih cestah in kolesarskih stezah po njegovem prepričanju dokazuje, da v Sloveniji te ravni še ni dosegla. Ne samo pri nas, tudi v več evropskih mestih, med njimi v Parizu in Madridu, so že prepovedali najem e-skirojev. Ponudniki najema namreč niso izpolnili zahtev oblasti glede varnosti pešcev oziroma ranljivih udeležencev v prometu.
"Če se bomo obnašali, kot da ne želimo sprejeti novih oblik mobilnosti, bomo imeli težave," napoveduje Robert Štaba iz zavoda Varna pot.
Štaba se zaveda izzivov, ki ji prinaša nova oblika zelene mikrobilnosti. "Več bo treba postoriti na področju izobraževanja, nadzora, infrastrukture in drugega. Če se bomo obnašali, kot da ne želimo sprejeti novih oblik mobilnosti, bomo imeli težave. Te težave imajo svoja imena in priimke, poškodovane v nesrečah," opozarja Štaba.
Ljubljana bo dobila Park varne mobilnosti
S tem namenom bo jeseni Zavod Varna pot v javno-zasebnem partnerstvu z Mestno občino Ljubljana na Cesti dveh cesarjev odprl sodoben vsebinski Park varne mobilnosti, kjer bodo najmlajši otroci, osnovnošolci, dijaki in drugi lahko podrobno spoznavali vse oblike mikromobilnosti v varnem okolju. To bo prostor, ki bo združeval celostno podporo žrtvam trčenj ter inovativne notranje in zunanje zmogljivosti za izobraževanje o trajnosti in varni mobilnosti.
Park varne mobilnost, ki ga bodo sestavljale zunanje površine in objekt, je v Sloveniji novost. V državah z višjo stopnjo varnosti v cestnem prometu jih poznajo že desetletja, saj razumejo, da je naložba v izobraževanje in vzgojo varne mobilnosti otrok in mladostnikov ter podpora ranljivejšim skupinam na področju varne mobilnosti v resnici naložba v varnejše in bolj kakovostno življenje celotne družbe predvsem na srednji in dolgi rok.
