Otrok ne spoštuje staršev. Se ga lahko izključi iz dedovanja? #pravni nasvet

Pravnik na dlani odgovarja:

Vsakdo lahko z oporoko določi, kdo bo njegov dedič. Imamo nekaj vrst oporok, in sicer so najpogostejše lastnoročna, pisna pred pričami (lahko sklenjena pri notarju v notarski obliki) in sodna oporoka.

V oporoki lahko nekatere dediče, ki so sicer nujni dediči, tudi izpustimo oziroma nujnega dediča razdedinimo. Kdo vse je nujni dedič, v tem prispevku ne bomo opredeljevali, saj gre v vprašanju za točno določeno osebo.

Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedinjenja. Razdedinjenje je lahko popolno ali delno. Pogoji za veljavno razdedinjenje so opredeljeni s 43. členom zakona o dedovanju. Tako mora oporočitelj svoj namen o razdedinjenju na nedvoumen način izraziti v oporoki.

Novice Kako lenega sina postaviti pred vrata? #pravni nasvet

Kot izhaja iz besedila tega člena, razloga za razdedinjenje ni treba navesti, je pa to koristno. V vsakem primeru se zahteva, da je razlog dejansko podan v času sestave oporoke, kadar pa je razlog za razdedinjenje brezdelje in nepošteno življenje, pa mora razlog biti podan tudi v času smrti zapustnika.

Oporočitelj lahko razdedini nujnega dediča: 

• če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom; 

• če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše; 

• če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. 

Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje. 

Novice Koliko stane oporoka pri notarju in kako razdediniti sina? #pravni nasvet

V primeru razdedinjenja nujnega dediča drugi dediči (druge osebe, ki lahko dedujejo po zapustniku) dedujejo, kot da bi razdedinjeni umrl pred zapustnikom. 

Prvi odstavek 42. člena izrecno določa, da lahko osebo razdedini oporočitelj, poleg tega pa tudi, da mora ta oseba biti nujni dedič. Oporočitelj lahko torej razdedini tistega, ki mu gre del dediščine po samem zakonu, čeprav ga je zapustnik v oporoki prezrl. 

Zakon o dedovanju razlikuje med popolnim in delnim razdedinjenjem (42. člen). Popolno razdedinjenje pomeni popolno izgubo dedne pravice, zato po zapustniku ne more dobiti ničesar, medtem ko delno razdedinjenje pomeni le zmanjšanje nujnega deleža. 

Novice Mama je prepisala hišo na hčer. Kaj je z nujnim deležem? #pravni nasvet

Pri popolnem razdedinjenju bodo po razdedinjenem dediču zato dedovali njegovi potomci. Če potomcev razdedinjeni nima, se povečajo nujni deleži drugih nujnih dedičev, drugače pa postanejo nujni dediči tisti zakoniti dediči, ki dedujejo v naslednjem dednem redu. Če takih dedičev ni, pa se razpoložljivi del poveča za nujni delež razdedinjenega. 

Druga možnost, da prvi sin ne dobi ničesar, pa je razpolaganje s premoženjem za časa vašega življenja, in sicer ali s pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali s pogodbo o preužitku – v takem primeru tega premoženja ne bo več v dedni masi. 

Novice Solastniki podedovane parcele so mrtvi nekje v tujini. Kaj zdaj? #pravni nasvet