Sreda, 31. 10. 2018, 20.01
5 let, 5 mesecev
Dokument neznanega avtorja, ki je sprožil finančno revolucijo tisočletja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,08
2
Bitcoinu (na fotografiji njegov prepoznavni simbol) je v zadnjih letih uspelo razširiti definicijo denarja oziroma ga celo definirati na novo. Še vedno sicer ni postal plačilno sredstvo prihodnosti, saj ga več ljudi še vedno vidi kot naložbo, ne kot pravi digitalni denar.
Na današnji dan pred desetimi leti se je po spletu začel širiti dokument, ki je opisoval metodo za opravljanje plačil prek interneta brez vpletanja finančnih institucij, napisal pa ga je nekdo z vzdevkom Satoshi Nakamoto. Dokument je pozneje botroval nastanku kriptovalute bitcoin, ki velja za enega od najpomembnejših in najbolj kontroverznih tehnoloških prebojev v tem tisočletju. Vzemite si nekaj minut in se z nami sprehodite skozi deset let bitcoina.
2008–2009
Dokument, ki je 31. oktobra 2008 začel sago o bitcoinu.
Satoshi Nakamoto, za katerega še vedno ne vemo, ali je bil posameznik ali skupina ljudi, je izvirni dokument z naslovom "Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System" na splet poslal že 31. oktobra 2008, a prvi bitcoin je nastal oziroma v obtok prišel šele 3. januarja 2009.
Takrat je Nakamoto izrudaril, to pomeni, da je z računalniškim programom reševal matematične probleme, prvi blok oziroma blok geneze v tako imenovanem blockchainu bitcoina.
Blockchain ali veriga podatkovnih blokov je tehnologija, na kateri temeljijo bitcoin in vseh druge kriptovalute, njena poglavitna lastnost pa je, da omogoča vpogled v vse dosedanje transakcije in onemogoča spreminjanje podatkov za nazaj.
Dvanajstega januarja 2009 je programer Hal Finney, eden od prvih posameznikov, ki so na svoj računalnik prenesli najzgodnejšo programsko opremo za rudarjenje in shranjevanje bitcoinov, postal prvi prejemnik kriptovalute. Satoshi Nakamoto mu je poslal deset bitcoinov.
2010
Opravljen je bil prvi nakup z bitcoini. Programer Laszlo Hanyecz je ameriški piceriji Domino's za dve veliki pici takrat plačal 10 tisoč bitcoinov. Datum transakcije, 22. maj 2010, v skupnosti navdušencev nad kriptovalutami od takrat velja za praznik, in sicer za tako imenovani dan pice.
Pici, ki ju je leta 2010 kupil Laszlo Hanyecz. Zanju je odštel 10 tisoč bitcoinov, ki so bili takrat skupaj vredni okrog 41 ameriških dolarjev. Upoštevajoč inflacijo, je to zdaj približno 41,5 evra. Če bi toliko bitcoinov imel in jih prodal danes, bi postal bogatejši za 55 milijonov evrov.
Leta 2010 se je tudi zadnjič oglasil neznani oče bitcoina Satoshi Nakamoto. Preden je izginil, je nadaljnji razvoj kriptovalute zaupal programerju Gavinu Andresenu. Nakamoto je najverjetneje še vedno lastnik približno enega milijona bitcoinov.
Sedemnajstega marca 2010 je začel delovati tudi BitcoinMarket.com, prva spletna borza, kjer je bilo mogoče kupiti bitcoin. Začetni tečaj bitcoina je bil 0,00076 ameriškega dolarja oziroma 8,2-milijonkrat nižji od današnje cene kriptovalute.
2011
Eden od prvih, ki so prepoznali potencial anonimnih transakcij, ki jih je omogočal bitcoin, je bil Američan Ross Ulbricht. Februarja 2011 je odprl Svilno cesto (Silk Road), internetni črni trg, na katerem je bilo z bitcoini mogoče kupiti mamila, orožje, otroško pornografijo in celo naročiti umor.
Svilno cesto je FBI zaprl leta 2013, Ulbricht pa trenutno prestaja dosmrtno zaporno kazen brez možnosti predčasnega izpusta na prostost.
Leta 2011 sta Nejc Kodrič in Damijan Merlak ustanovila tudi Bitstamp, najuspešnejšo slovensko borzo s kriptovalutami in eno od petdesetih največjih na svetu. Bitstamp je prav ta teden dobil novega lastnika in sicer belgijsko družbo NXHM.
2012
Bitcoin je kot veljavno plačilno sredstvo začelo sprejemati nekaj znanih tehnoloških podjetij in organizacij, med drugim tudi WordPress Foundation, ki upravlja zelo priljubljeno platformo za ustvarjanje spletnih strani WordPress.
2013
Bitcoin je proti koncu leta 2013 končno dosegel vsesplošno prepoznavnost, ker je njegova cena na spletnih borzah prvič presegla magično mejo tisoč ameriških dolarjev. To se je zgodilo 3. decembra 2013.
Kriptovaluti je cena takrat samo v enem mesecu zrasla za kar petkrat. Šele letos je na dan prišlo razkritje, da je na prvo pravo eksplozijo bitcoina morebiti zelo vplivalo fiktivno trgovanje na Mt. Gox, takrat največje borze s kriptovalutami.
2014
Leto 2014 je, kar zadeva bitcoin, daleč najbolj zaznamovalo sesutje že omenjene borze Mt. Gox. Številni vlagatelji so takrat ostali brez svojih bitcoinov, zlom japonske borze pa je močno vplival na ceno bitcoina, ki se nato več kot dve leti ni več povzpela nad 500 ameriških dolarjev.
Pozneje je na dan prišla informacija, da je bil Mt. Gox tarča hekerjev, ki so ukradli blizu 850 tisoč bitcoinov, ki so bili takrat skupaj vredni skoraj pol milijarde dolarjev.
25. februar 2014: Protestnik pred sedežem borze Mt. Gox v japonskem Tokiu drži transparent z napisom "Mt. Gox, kje je naš denar?".
2015–2016
Cena bitcoina je stagnirala, trg je še vedno okreval po zlomu Mt. Goxa, za nameček pa so ga pretresli tudi hekerski napadi na slovensko borzo Bitstamp in hongkonški Bitfinex.
Obdobje med letoma 2015 in 2016 je zaznamovalo predvsem povečano zanimanje kapitala ter finančnih institucij za bitcoin in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, na kateri je bitcoin zasnovan (tako imenovani blockchain).
Po podatkih analitične družbe CB Insights so kapitalske naložbe v bitcoin, druge kriptovalute in blockchain podjetja v letih 2015 in 2016 presegle eno milijardo ameriških dolarjev.
Povečano zanimanje za tehnologijo veriženja podatkovnih blokov so v tem obdobju začele kazati tudi finančne institucije. Leta 2016 so s tehnologijo začele eksperimentirati nekatere največje svetovne banke, kot so HSBC, Santander, UniCredit, UBS in Bank of America.
V letih 2015 in 2016 so se kot gobe po dežju začele pojavljati tudi številne prevare, povezane s kriptovalutami. Precej se jih je prebilo tudi do Slovenije, med najbolj znanimi pa so bile LEOcoin, S Coin oziroma Coinspace in Onecoin.
2017
2017 je bilo leto, ko je besedo bitcoin spoznal praktično vsak. Februarja 2017 je bitcoin podrl svoj prejšnji cenovni rekord iz decembra 2013, nato pa se počasi vzpenjal do oktobra, ko je pri ceni približno 4.000 dolarjev (okrog 3.500 evrov) eksplodiral in v drugi polovici decembra dosegel skoraj 20.000 ameriških dolarjev oziroma okrog 17.500 evrov.
Graf prikazuje obdobje nore rasti in prav tako norega padca cene bitcoina.
Bitcoin je v obdobju izjemne rasti za sabo navzgor povlekel tudi tako rekoč vse druge kriptovalute. Tistim, ki so do takrat poceni kupili ethereum, ripple in druge alternativne kriptovalute, se je smejalo, saj je njihova vrednost v nekaj tednih zrasla tudi za več tisoč odstotkov.
Leta 2017 tudi ni bilo malo takih, ki so s prodajo kriptovalut obogateli:
Pa tudi ne takih, ki so si zaradi bitcoinov pulili lase:
2018
Trg kriptovalut je v letošnje leto vstopil v rdečih številkah, upad cen skoraj vseh kriptovalut pa se je z nekaj vmesnimi vzponi, ki so vlagateljem dajali večidel lažno upanje, nadaljeval vse do danes, ko cena bitcoina znaša le okrog 5.600 evrov oziroma več kot trikrat manj kot ob vrhuncu decembra lani.
Čeprav so številke zdaj več kot desetkrat višje, trenutno dogajanje na trgu kriptovalut precej spominja na stagnacijo v obdobju med letoma 2014 in 2016. Bitcoin že namreč več kot dva meseca in pol vztraja pri ceni okrog 6.300 ameriških dolarjev oziroma okrog 5.600 evrov.
Po mnenju številnih analitikov je dogajanje, kot smo ga lahko opazovali ob koncu leta 2017, dolgoročno nevzdržno. Takrat se je v nakup bitcoina in drugih kriptovalut zaradi želje po hitrem zaslužku podal marsikdo, trg pa tega ni prenesel, kar se je odrazilo v strmem upadu cen.
Preberite tudi:
2