Sreda, 3. 9. 2025, 20.59
2 uri, 39 minut
DZ: Predlog zakona o "kriptodavku" gre naprej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Poslanec Levice Milan Jakopovič je poudaril, da je Slovenija ena redkih držav brez urejene obdavčitve kriptovalut. Ta odsotnost ureditve po besedah poslanca predstavlja davčno spodbudo investiranju prihrankov v najbolj tvegano kategorijo naložb, prav tako pa tisti redki posamezniki, ki s trgovanjem s kriptovalutami ustvarijo visoke dobičke, ne prispevajo svojega deleža družbi, kot ga preostali.
Predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev, na podlagi katerega bi davčna stopnja znašala 25 odstotkov, je primeren za nadaljnjo obravnavo, so danes presodili poslanci DZ. Predlog kljub nekaterim pomislekom podpirajo v koaliciji, medtem ko v opoziciji v predlogu vidijo novo davčno obremenitev ter recept za beg ljudi in kapitala.
Po predlogu zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, bo davčna stopnja znašala 25 odstotkov, obračunavati pa se bo začela leta 2026.
Na podlagi predloga zakona se bodo obdavčili dobički fizičnih oseb, rezidentov Slovenije. Kot davčna osnova se bo upošteval dobiček iz odsvojitve kriptosredstev, dosežen v davčnem letu, je na današnji prvi obravnavi predloga zakona v DZ v imenu predlagatelja dejala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič.
Enaka stopnja kot pri izvedenih finančnih instrumentih
Kot je pojasnila, je predlagana višina davčne stopnje enaka stopnji, ki velja za obdavčevanje kratkoročnih dobičkov iz kapitala po zakonu o dohodnini in stopnji, ki se predlaga za obdavčevanje dobičkov iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov v predlogu novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.
"S tako določeno višino davčne stopnje, ki upošteva tudi vidik enostavnosti sistema obdavčitve, se sledi cilju doseganja večje enakosti davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb fizičnih oseb," je poudarila.
Obdavčena bo razlika med seštevki vrednosti
Zavezanci bodo vodili evidenco o pridobitvi in odsvojitvi kriptosredstev ter sami izračunali davek v davčnem obračunu. Tega bo moral zavezanec pripraviti in ga predložiti finančni upravi vsako leto do 31. maja.
Predmet obdavčitve tako ne bodo posamezne transakcije s kriptosredstvi, temveč razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptosredstev v davčnem letu in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev v davčnem letu. Pri tem menjava kriptosredstva za drugo vrsto kriptosredstva ne bo veljala za odsvojitev, prav tako ne prenos kriptosredstev med denarnicami istega imetnika.
Opozicija se boji bega kapitala in ljudi
Predlogu zakona ostro nasprotujejo v opozicijskih poslanskih skupinah. "Ta predlog zakona je še eden v vrsti ukrepov, s katerimi vlada posega v denarnice državljanov," je prepričan poslanec SDS Franc Breznik. Predlagana 25-odstotna stopnja davka je po oceni največje opozicijske stranke izrazito previsoka. Z novim davkom bo obenem oteženo delovanje nekaterih slovenskih start-up skupnosti, številna bodo razvoj preusmerila v tujino, poudarja poslanec.
Da bo predlagani zakon vodil v beg zagonskih podjetij, je opozoril tudi poslanec NSi Jožef Horvat. Ob tem je izpostavil številne pomisleke gospodarskih združenj glede predloga zakona, med drugim da potencialno ovira investicije in tehnološki razvoj podjetij, ki uporabljajo kriptosredstva kot del poslovnega modela.
Tine Novak pa je v imenu nepovezanih poslancev povedal, da je predlog zakona samouničujoč in predstavlja recept za masoven beg kapitala in ljudi. Strinja se sicer, da je potrebna regulacija, ampak meni, da je vlada izbrala popolnoma napačno pot.
Slovenija do zdaj "davčni kriptoraj"
Na drugi strani v Levici menijo, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanec Milan Jakopovič je poudaril, da je Slovenija ena redkih držav brez urejene obdavčitve kriptovalut. Ta odsotnost ureditve po besedah poslanca predstavlja davčno spodbudo investiranju prihrankov v najbolj tvegano kategorijo naložb, prav tako pa tisti redki posamezniki, ki s trgovanjem s kriptovalutami ustvarijo visoke dobičke, ne prispevajo svojega deleža družbi, kot ga preostali.
Predlog zakona so na današnjem glasovanju podprli tudi poslanci Svobode in SD, a imajo v obeh poslanskih skupinah več pomislekov glede nekaterih predlaganih rešitev.
V SD so po besedah poslanca Soniboja Knežaka razočarani nad ohranjanjem visoke kompleksnosti slovenskega davčnega sistema, med drugim pa jim je sporen 30. člen, ki predvideva, da bi posamezniki morali prijaviti vsa svoja kriptosredstva, ki jih imajo na dan uveljavitve zakona.
Pogovorimo se o stopnji davka
V Svobodi po besedah poslanke Andreje Kert menijo, da bo v okviru nadaljnje obravnave zakona treba odgovoriti na več vprašanj. Med drugim bo potreben razmislek o tem, ali je predlagana fiksna stopnja davka ustrezna in primerljiva z obravnavo drugih naložb ter obdavčitvijo kriptosredstev v sosednjih državah.
Na glasovanju je 51 poslancev ocenilo, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, 23 jih je bilo proti.
