Sreda, 22. 10. 2025, 19.21
1 ura, 28 minut
Putinova zahteva: to je konec za Ukrajino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,79
Ruski predsednik Vladimir Putin bi rad za zeleno mizo dobil ves Doneck, s čimer bi se ruski vojski odprla pot za hiter prodor proti zahodu. To bi bilo lahko usodno za Ukrajino.
Vladimir Putin je v nedavnem telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom po poročanju medijev kot pogoj za konec vojne v Ukrajini zahteval umik ukrajinske vojske iz vse regije Doneck. V ozadju njegove zahteve je seveda cilj, da bi za pogajalsko mizo in brez žrtev v svoje roke dobil dobro utrjeni ukrajinski obrambni pas, za katerega zasedbo bi v zdajšnjem tempu ruskega prodiranja potreboval nekaj let. Zasedba tega obrambnega pasu bi poleg tega pomenila dobro odskočno desko za nadaljnje prodore ruske vojske proti Harkovu in Kijevu.
Ruski predsednik Vladimir Putin si želi, da bi ukrajinska vojska zapustila vso regijo Doneck. Del te regije je v ruskih rokah že od leta 2014, ko so se Kijevu uprli proruski zagovorniki ločitve Donbasa od Ukrajine. Od leta 2014 so Ukrajinci na tem območju zgradili dobro utrjen obrambni pas.
Zakaj bi Putin rad dobil Doneck
Rusi sicer tudi na tem območju prodirajo oziroma potiskajo ukrajinske sile proti zahodu, a zelo počasi in z zelo velikimi žrtvami. Zato ne preseneča, da bi Putin rad to ozemlje dobil na lahek način – s Trumpovo pomočjo.
Tako naj bi v telefonskem pogovoru s Trumpom zahteval umik ukrajinske vojske iz Donecka (ta regija poleg regije Lugansk sestavlja t. i. Donbas, nekdanje industrijsko središče Ukrajine), pri čemer bi se bil menda pripravljen umakniti iz ukrajinskih regij Zaporožje in Herson.
Je Trump od Zelenskega res zahteval umik iz Donecka?
Pri tem politični analitiki ne vedo, ali je Putin pri tem mislil umik iz delov Zaporožja in Hersona, ki jih je Rusija vojaško zasedla leta 2022, ali le odpoved delom zaporoške in hersonske regije, ki še vedno niso pod ruskim nadzorom, a so jih Rusi kljub temu jeseni 2022 enostransko razglasili za del Ruske federacije. Torej bi se Putin odpovedal ozemlju, ki ga sploh še ni zasedel.
Po poročanju nekaterih medijev naj bi Trump v nedavnem pogovoru z Zelenskim od ukrajinskega predsednika zahteval umik ukrajinske vojske iz Donecka, s čimer bi ustregel Putinu. Trump je to pozneje zanikal.
Na zadnjem srečanju naj bi Trump po poročanju nekaterih medijev od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahteval, naj sprejme Putinove pogoje. Menda naj bi se Trump in Zelenski tudi glasno prerekala in vpila.
Trump javno za korejski scenarij konca vojne
Trump je pozneje zanikal, da bi zahteval ukrajinski umik iz Donecka. Dejal je, da zagovarja predlog, po katerem bi se boji končali na trenutnih bojnih črtah – torej nekakšno zamrznitev ukrajinske vojne v slogu korejske vojne med letoma 1950 in 1953.
Kot piše ameriški Inštitut za vojne študije (ISW), bi takšna odstopitev Donecka Rusiji zelo koristila tako vojaško kot politično. Doneška regija je namreč osrednjega pomena za ukrajinsko obrambo: tam je tako imenovani glavni obrambni položaj, ki se je čez leta razvil v pomembno logistično in industrijsko središče.
Rusi bi menda potrebovali leta za zasedbo t. i. trdnjave Doneck
Avstrijski polkovnik in vojaški analitik Markus Reisner je za nemški medij n-tv povedal, da ruske enote trenutno nimajo ne osebja ne materialnih zmogljivosti, da bi v dogledni prihodnosti prebile ukrajinske položaje v Donecku.
Ukrajinci že leta s pomočjo dobro utrjenih obrambnih položajev ruski vojski preprečujejo, da bi na hitro zasedla ves Doneck. Rusi tako prodirajo počasi in z veliko žrtvami. Na fotografiji: ukrajinski vojak na obrambnem položaju v regiji Doneck.
Tudi po podatkih ISW bi ruski naskok na doneško trdnjavo pri trenutnem tempu ruske ofenzive trajal leta. Če pa bi Ukrajina odstopila ozemlje, bi Rusija lahko vzpostavila nove položaje vzdolž zahodnih meja regije Doneck brez dolgotrajnih bojev – z neposrednim dostopom do manj utrjenih regij, kot so Dnipro, Zaporožje ali Harkov.
Če Putin dobi trdnjavo Doneck, ima odprto pot proti zahodu
Takšen teritorialni premik bi Rusiji dal priložnost, da hkrati izvaja pritisk na Ukrajino z več front. ISW opozarja, da Putin tudi po formalnem teritorialnem sporazumu ne bi ponudil nobenega zagotovila za trajno končanje sovražnosti.
Podobno položaj ocenjuje tudi Reisner: "Z odpovedjo ozemlja bi bile ukrajinske obrambne črte premagane v enem zamahu – in ne bi bilo več nobene ovire, ki bi ustavila Rusijo na njeni poti proti zahodu."
