Vrhovni admiral Nata: Razmišljamo o preventivnem napadu na Rusijo

21.30 Rusija trdi, da je zavzela Pokrovsk

Ruska vojska je zavzela ukrajinsko mesto Pokrovsk v regiji Doneck na vzhodu države, za katerega so spopadi med Rusijo in Ukrajino potekali skoraj leto dni, je po poročanju tujih tiskovnih agencij ruskim novinarjem danes povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Peskov je dejal, da je bil o zavzetju Pokrovska, ki je pomembno logistično središče, obveščen predsednik Vladimir Putin. Kijev navedb Peskova za zdaj ni potrdil.

Ruske sile so po poročanju ruskih medijev zavzele tudi mesto Vovčansk v sosednji regiji Harkov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes med obiskom v Parizu opozoril, da so boji okoli Pokrovska in v Harkovu še vedno intenzivni.

Opazovalci menijo, da je Rusija svoje vojaške uspehe najverjetneje objavila pred pričakovanim obiskom posebnega odposlanca ZDA Stevea Witkoffa v Moskvi v torek, saj Kremelj želi pred pogovori o morebitnem mirovnem načrtu pokazati napredek, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

17.50 Witkoff pred srečanjem s Putinom govoril z Zelenskim in Macronom

Odposlanec ZDA Steve Witkoff se je pred napovedanim torkovim srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom danes na Floridi sešel z ukrajinskim pogajalcem Rustemom Umerovom, s katerim sta nato na daljavo govorila z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Umerov in Witkoff se zdaj ponovno sestajata," so za francosko tiskovno agencijo AFP povedali viri, seznanjeni z zadevo. Dodali so, da namreč "še vedno obstajajo vprašanja" glede ameriškega predloga načrta za končanje vojne v Ukrajini.

Kmalu zatem je Elizejska palača sporočila, da sta Macron in Zelenski, ki se mudi v Parizu, govorila z Umerovom in Witkoffom prek videokonference. Tej se je pridružil tudi britanski premier Keir Starmer, je Zelenski zapisal na omrežju X.

Predsednika in britanski premier so nato govorili tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom, generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ter voditelji Poljske, Italije, Norveške, Finske, Danske in Nizozemske.

"Razpravljali smo o vsebini pogovorov ukrajinske delegacije z ameriško stranjo na Floridi. Pripravljamo srečanja v Evropi. Strinjamo se, da se mora vojna privesti do pravičnega konca," je na omrežju X še sporočil Zelenski.

Macron je po pogovoru na skupni novinarski konferenci z Zelenskim poudaril, da se lahko mirovni načrt za Ukrajino "dokončno oblikuje" le v sodelovanju s Kijevom in Evropo.

"Strogo rečeno trenutno ni dokončnega načrta o ozemeljskih vprašanjih. Dokonča ga lahko le predsednik Zelenski," je dejal in dodal, da pa se vprašanja zamrznjenih ruskih sredstev, varnostnih jamstev, pristopa Ukrajine k EU in evropskih sankcij proti Rusiji lahko rešijo le ob sodelovanju Evrope.

Zelenski je medtem na novinarski konferenci med drugim izpostavil, da Rusija ne sme biti nagrajena za vojno, ki jo je začela.

Da mirovnega dogovora brez sodelovanja Kijeva in Evrope ne more biti, je menil tudi Merz. "Nobenega vsiljenega miru nad glavami Ukrajincev. Nobene oslabitve ali razdora EU in Nata," je poudaril v Berlinu, ob boku poljskega premierja Donalda Tuska.

"Dosegli smo dober napredek in načrtujemo, da bomo naše pravne predloge predložili ta teden," pa je po pogovoru na omrežju X zapisala von der Leyen in poudarila, da ostajajo enotni v podpori dogovoru, ki bo do Ukrajine pravičen, bo v celoti podprl njeno suverenost in ji zagotovil potrebna varnostna jamstva.

Pred tem je danes Kremelj potrdil, da se bo Witkoff v torek v Moskvi sestal s Putinom, s katerim bosta po pričakovanjih govorila o prizadevanjih za končanje vojne.

Srečanje bo sledilo nedeljskim pogovorom med predstavniki Ukrajine in ZDA v Miamiju, ki sta jih vpleteni strani označili za produktivne. Ukrajinsko delegacijo je vodil Umerov, ki je Zelenskega nato obvestil o "bistvenem napredku" v pogajanjih.

Tudi Witkoff je sodeloval v pogovorih, po katerih je predsednik ZDA Donald Trump ocenil, da obstajajo dobre možnosti za dogovor o končanju vojne.

16.30 Kallas pred srečanjem Putina in Witkoffa opozarja na tveganje pritiska na Ukrajino

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je danes opozorila na tveganje, da bodo v torek napovedani pogovori med ameriškim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa Stevom Witkoffom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ves pritisk usmerili na Ukrajino.

"Bojim se, da bo ves pritisk usmerjen na šibkejšo stran, ker bi bil to najlažji način za končanje te vojne," je izjavila po srečanju ministrov za obrambo EU v Bruslju.

Kot je opozorila, to ne bi bilo ne v interesu Ukrajine ne Evropske unije, prav tako ne v interesu globalne varnosti. Pri tem je izpostavila načelo, da se mej ne sme spreminjati s silo.

Glede uporabe v okviru sankcij zamrznjenih ruskih sredstev za financiranje posojila za obnovo Ukrajine je dejala, da je to najboljša možnost in da bi s tem Ukrajini, Moskvi in ZDA poslali jasno sporočilo.

"Jasno je, da Rusija dolguje odškodnino za škodo, ki jo je povzročila Ukrajini, in posojilo za odškodnino, ki temelji na zamrznjenih sredstvih Rusije, je pravzaprav prava podlaga za to," je dejala. Glede zadržkov Belgije pa je poudarila pripravljenost na delitev tveganja in bremen. "Ta tveganja lahko prevzamemo skupaj in moramo si prizadevati za izvedljivo rešitev, da bi lahko nadaljevali s posojilom za odškodnino," je dejala.

Pri tem je poudarila, da bi EU s to odločitvijo dala tri sporočila: "Ukrajini, da smo z njimi, Rusiji, da se ne bomo utrudili, in ZDA, da pokažemo, da znamo sprejeti trde in odločne ukrepe."

Ministri so danes razpravljali tudi o povečanju vojaške podpore Ukrajini ter potrebah Kijeva pri obrambi pred rusko agresijo, razprave pa sta se udeležila tudi ukrajinski obrambni minister Denis Šmihal in namestnica generalnega sekretarja Nata Radmila Šekerinska.

Kot je potrdila Kallas, je za posojila v okviru evropskega instrumenta SAFE zaprosilo 19 članic EU. Načrte bo zdaj ocenila Evropska komisija.

13.30 EU Trumpu: Putin mora odgovarjati za vojne zločine v Ukrajini

Evropski komisar za pravosodje Michael McGrath je za Politico opozoril, da mirovni sporazum za Ukrajino ne sme omogočiti nekaznovanosti Rusije. "Izbris ruskih zločinov bi bil zgodovinska napaka," je dejal in dodal, da bi to spodbudilo novo agresijo.

Trumpov načrt naj bi vključeval amnestijo in ponovno vključitev Rusije v svetovno gospodarstvo, kar v EU sproža zaskrbljenost. Rusija je obtožena ugrabitve 20.000 ukrajinskih otrok ter napadov na civiliste. ICC je že izdal nalog za Putinovo aretacijo.

Ukrajina preiskuje več kot 178.000 domnevnih zločinov, ZN pa Rusijo obtožuje zločinov proti človečnosti. EU vztraja pri ustanovitvi posebnega sodišča za kaznivo dejanje agresije. Trumpova ekipa medtem predlaga odpravo sankcij in vzpostavitev gospodarskoega sodelovanja z Moskvo, kar deli evropske države – Madžarska in nekateri nemški politiki namreč podpirajo omilitev sankcij.

13.19 V ruskih napadih na Ukrajino več mrtvih in ranjenih

Ruska vojska je izvedla raketni napad na ukrajinsko mesto Dnipro, v katerem so bile ubite tri osebe, več pa je bilo ranjenih, so danes sporočile lokalne oblasti. Več ukrajinskih regij je bilo medtem tarča napadov z droni, med drugim tudi regija Černigiv, kjer sta bili ranjeni dve osebi.

"Vse reševalne službe delajo na kraju raketnega napada v Dnipru. Trenutno se poroča o treh ubitih," je na Telegramu zapisal guverner regije Dnipropetrovsk Vladislav Hajvanenko in dodal, da je bilo ranjenih še 15 ljudi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski energetski operater Ukrenergo je medtem sporočil, da so najnovejši ruski napadi povzročili težave pri oskrbi z elektriko v regijah Dnipropetrovsk, Harkov in Herson, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

Po navedbah ukrajinske vojske je sicer zračna obramba ponoči sestrelila 63 od 89 ruskih dronov. O napadih z droni je poročala tudi Rusija. Tamkajšnje obrambno ministrstvo je sporočilo, da je zračna obramba nad ruskim ozemljem sestrelila 32 ukrajinskih dronov, navaja ruska tiskovna agencija Tass.

11.20 Vrhovni admiral Nata: Razmišljamo o preventivnem napadu na Rusijo

Zveza Nato razmišlja o bolj "agresivnem" stališču pri odgovorih na ruske kibernetske napade, sabotaže in kršitve zračnega prostora, je dejal najvišji vojaški uradnik zavezništva. Admiral Giuseppe Cavo Dragone, predsednik Vojaškega odbora Nata, je potrdil, da zahodno vojaško zavezništvo preučuje možnost okrepitve svojega odziva na hibridno vojskovanje, ki ga izvaja Moskva, piše Financial Times.

"Preučujemo vse ... Kar zadeva kibernetski prostor, smo precej reaktivni. Razmišljamo o bolj agresivnem in preventivnem delovanju, ne pa o reaktivnem," je dejal Dragone. Nekateri diplomati, zlasti iz vzhodnoevropskih držav, pozivajo zavezništvo, naj preneha zgolj 'reagirati' in namesto tega izvede protinapad." je še dodal.

Evropo so prizadeli številni incidenti hibridnega vojskovanja - od prerezanja kablov v Baltskem morju do kibernetskih napadov po vsej celini - nekateri od njih so bili pripisani Rusiji, izvor drugih pa ostaja neznan.

Zato nekateri diplomati, zlasti iz vzhodnoevropskih držav, pozivajo Nato, naj preneha biti izključno reaktiven in začne z maščevanjem. Takšen odziv bi bil najbolj izvedljiv v primeru kibernetskih napadov, kjer številne države že imajo ofenzivne zmogljivosti, vendar bi bil bistveno bolj zapleten, ko gre za sabotaže ali vdore dronov.

Dragone je opozoril, da bi lahko "preventivni napad" šteli za "obrambno akcijo", vendar je dodal, da to presega Natov običajni način razmišljanja in vedenja.

Vendar je pustil odprto možnost spremembe pristopa. "Biti bolj agresiven v primerjavi z agresivnostjo našega nasprotnika bi lahko bila možnost. Vprašanja so pravni okvir, jurisdikcijski okvir, kdo bo to storil?" je dodal.

Kot primer uspešnega odvračanja Nato izpostavlja svojo misijo Baltic Sentry, v kateri ladje, letala in mornariški droni patruljirajo po Baltskem morju. Misija je preprečila ponovitev številnih incidentov s prerezovanjem kablov, ki so se zgodili v letih 2023 in 2024, za katere se sumi, da so jih izvedla plovila, povezana z rusko 'floto v senci', namenjeno izogibanju zahodnim sankcijam.

"Od začetka misije Baltic Sentry se ni zgodilo nič. To pomeni, da to odvračanje deluje," je poudaril Dragone.

11.08 Putin se bo z Witkoffom sestal v torek

V Kremlju so danes potrdili, da se bo ruski predsednik Vladimir Putin v torek popoldne v Moskvi sestal z ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Srečanje bo sledilo nedeljskim pogovorom med ukrajinsko in ameriško stranjo na Floridi, ki sta jih vpleteni strani označili za produktivne.

"Srečanje z Witkoffom je načrtovano za jutri," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da se bosta Putin in Witkoff sestala v "drugi polovici dneva".

Po pričakovanjih bo osrednja tema srečanja vojna v Ukrajini in prizadevanja za njeno končanje.

Sestanek Putina in Witkoffa bo sledil nedeljskim pogovorom med predstavniki Ukrajine in ZDA na Floridi. Te je ameriški državni sekretar Marco Rubio označil za plodne, a opozoril, da je pred njimi še veliko dela.

9.53 Kallas: Ta teden bi lahko bil ključen za pogovore o Ukrajini

Ta teden bi bil lahko ključen za diplomatska prizadevanja za konec ruske agresije na Ukrajino, je pred današnjim zasedanjem obrambnih ministrov članic EU v Bruslju povedala visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas. Dodala je, da je treba še okrepiti pritisk na Rusijo.

Foto: STA "To bi lahko bil ključen teden za diplomacijo. Slišali smo, da so bili včerajšnji pogovori v ZDA težki, a produktivni," je glede pogajanj med ukrajinsko in ameriško delegacijo, ki so v nedeljo potekali v ZDA, povedala Kallas.

Dodala je, da še ni seznanjena z rezultati pogovorov, bo pa o tem danes govorila z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho in obrambnim ministrom Denisom Šmihalom, ki se bo udeležil ministrskega zasedanja v Bruslju.

Na vprašanje, ali zaupa Američanom, da bodo našli dobro rešitev za Ukrajino, je odgovorila, da bi bili Ukrajinci v boljšem položaju, če bi jih na pogovorih spremljali evropski predstavniki. "Vendar pa zaupam Ukrajincem, da se bodo postavili zase," je poudarila vodja diplomacije EU.

Unija lahko po njenem mnenju k okrepitvi pogajalskega položaja Kijeva prispeva z dodatnim pritiskom na Rusijo, predvsem prek sankcij, pa tudi z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje nadaljnje podpore Ukrajini. Poleg tega je treba Ukrajince podpirati finančno, humanitarno in vojaško, je dodala Kallas.

7.34 Trump optimističen glede pogajanj o Ukrajini

Ameriški predsednik Donald Trump je po zadnjih pogovorih med Ukrajino in ZDA v nedeljo presodil, da obstajajo dobre možnosti za dogovor glede končanja vojne v Ukrajini. Državni sekretar Marco Rubio je pred tem pogovore označil za plodne, a opozoril, da je potrebnega še veliko dela. O napredku je poročala tudi ukrajinska stran.

"Ukrajina ima nekaj težjih manjših težav," je novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One v nedeljo dejal Trump in dodal, da korupcijski škandal, ki zadnja dva tedna pretresa državo, "ne pomaga". "A menim, da obstaja dobra možnost, da dosežemo dogovor," je še dejal v izjavah, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije.

Trump je tudi znova izrazil prepričanje, da si tako Ukrajina kot Rusija želita končanja vojne. Potrdil je, da se bo njegov posebni odposlanec Steve Witkoff ta teden v Moskvi sešel z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Natančnega datuma ni razkril, glede na nekatere predhodne navedbe pa naj bi bilo srečanje v torek.

Pred tem se je v nedeljo na Floridi odvilo srečanje ukrajinske in ameriške delegacije. V prvi so bili vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Rustem Umerov, načelnik generalštaba ukrajinske vojske Andrij Hnatov in predsedniški svetovalec Oleksandr Bevc. Drugo pa so sestavljali Rubio, Witkoff in zet ameriškega predsednika Jared Kushner.

Pogovarjali so se o ameriškem predlogu mirovnega načrta. Ta je v prvi različici izpred nekaj manj kot dveh tednov vseboval 28 točk in bil deležen številnih kritik, češ da gre za neke vrste ruski seznam želja. V sodelovanju z evropsko in ukrajinsko stranjo so ga ZDA v pogajanjih nato predelale, a več točk še vedno ostaja spornih.

Ameriški državni sekretar Rubio je nedeljske pogovore z ukrajinsko delegacijo označil za zelo plodne, vendar je opozoril, da je potrebnega še veliko dela za končanje vojne v Ukrajini.

"Veliko je delov, ki se še spreminjajo, in očitno je vpletena še ena stran, ki bo morala biti del enačbe. To se bo nadaljevalo kasneje ta teden, ko bo v Moskvo odpotoval Witkoff," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Rubio.

Umerov je medtem sporočil, da je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obvestil o "bistvenem napredku" v pogovorih.

Pomembno je, da imajo pogovori konstruktivno dinamiko ter da se o vseh vprašanjih razpravlja odprto in z jasno osredotočenostjo na zagotovitev suverenosti in nacionalnih interesov Ukrajine," pa je po pogovorih na omrežju X zapisal Zelenski.

7.16 Obrambni ministri EU o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini

Potem ko so prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir v Ukrajini s predstavitvijo temu namenjenega načrta v minulih tednih znova dobila zagon, bodo danes obrambni ministri članic Unije, med njimi iz Slovenije minister Borut Sajovic, govorili o tem, kako okrepiti vojaško pomoč Kijevu. Članice Ukrajini pomagajo z dobavami orožja in tudi z urjenjem njenih vojakov v okviru misije EU.

Ministri bodo po napovedih neimenovanih evropskih diplomatov med drugim razpravljali o financiranju te pomoči, pri čemer se kot najučinkovitejša možnost omenja uporaba zamrznjenega ruskega premoženja.

Unija obenem razvoj ukrajinskih obrambnih zmogljivosti podpira prek integracije ukrajinske obrambne industrije v evropsko. Krepitev evropskega obrambnega sektorja pa je eden od treh stebrov sredi oktobra predstavljenega časovnega načrta za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti EU na različne grožnje do leta 2030.

Ministri bodo danes pregledali izvajanje tega načrta, ki predvideva še krepitev sodelovanja držav članic pri razvoju obrambnih zmogljivosti. Eden od osrednjih strateških projektov v načrtu je sistem protidronske zaščite za vso Unijo.

Dela razprave o podpori Ukrajini se bosta udeležila tudi ukrajinski obrambni minister Denis Šmihal in generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki se bosta na sedežu zavezništva sestala na dvostranskem srečanju.

Novice Ukrajinci uničili ruski sistem zračne obrambe, vreden več kot 50 milijonov evrov

Novice V Evropi nastaja nova vojaška velesila, Poljska bo prisotnost okrepila tudi v morskih globinah

Novice Evropski parlament odobril prvi program za evropsko obrambno industrijo