Ponedeljek, 11. 6. 2018, 20.28
6 let, 4 mesece
"Je prav, da hodiva na morje z njenim bivšim?" #VeronikaSvetuje
Na počitnice s partneričinim bivšim in njegovo novo spremljevalko?
tri leta sem v zvezi z žensko, ki ima iz prejšnje zveze petletno hčerko. Z njenim bivšim smo v dobrih odnosih, veliko sta v stiku zaradi hčerke. Zaradi njune hčerke pa zadnji dve leti hodimo tudi skupaj na morje. Zraven gre tudi njegova nova partnerica, ki ima tudi hčerko od prej. Na dopustu se imamo v redu, se pa vseeno sprašujem, ali je prav, da takole hodimo skupaj na morje.
Hvala za odgovor in lp, Roman
Preberite še preostale Veronikine nasvete:
- "Privlačijo me druge ženske, je monogamnost naravna?"
- "Ženske izbirajo moža po sistemu velike trojke: debela denarnica - velik avtomobil - dobra služba"
- Obupani bralec: Vse, česar se dotaknem, gre v maloro
- "Njegova nova partnerica me nadleguje. Kaj naj naredim?"
- "Moževa družina hoče, da ob službi delam še na njihovi kmetiji"
Spoštovani g. Roman.
Sprašujete mene in druge, ali je prav, da takole hodite na morje. Moje mnenje je, da si morate na to vprašanje odgovoriti sami. Predvsem iskreno. Ker pa mislim, da vam pravzaprav to ni v redu, ker sicer tega ne bi spraševali, očitno potrebujete malo več moči, da to tudi jasno izrazite svoji partnerici.
Dejstvo je, da je tovrstno preživljanje skupnih dopustov nekaj, kjer je vse pomešano. Ker gre za njuno hčerko, sta tam onadva in njuna hčerka, nato ste vi tam nekje sami in nato vidva ter nato še vi trije, kot sistem.
Če se sprašujete, ali to potrebuje otrok, je odgovor na to vprašanje: nikakor NE. Otroci so v takih razmerah predvsem večinoma v veliki zagati, saj je vse skupaj, kot sem že omenila zgoraj, pomešano. Otroci ločenih staršev potrebujejo očeta in mamo, vendar predvsem v smislu, da imata med seboj dober in spoštljiv odnos. Nikakor pa ne več skupnega življenja. Saj sta se namreč razšla! Otroci zelo razumejo, da je nečesa konec in kaj to pomeni, če starši tako tudi delujejo. To tudi sprejmejo. Če so malo skupaj in malo narazen, pa so predvsem zmedeni. Če otroci v osnovi nekoč lepo družino pogrešajo, se jim daje lažno upanje, da bosta morda starša še kdaj skupaj, ali se po drugi strani bojijo, da bosta prišla nazaj skupaj, če je bila družina slaba.
Ob skupnem dopustovanju je drug problem tudi postavljanje avtoritete, meja in na splošno vzorcev bivanja znotraj družine. Na koga naj se otrok obrača, če sta na morju skupaj otrokov oče in očim? Da ne govorimo o tem, da gresta mamica in očka spat vsak k svojemu novemu partnerju. S tem načeloma ni nikakršnih težav, vendar tam, kjer so meje lepo ločene. Tam, kjer ima vsak svoj dom, svoje destinacije … Skratka svoje k svojim. Kar ni več skupaj, naj ne bo skupaj.
Dober odnos ter dobra in pozitivna komunikacija med nekdanjima partnerjema sta ključni, da je otroku dobro. Otrok namreč nove in dobre sisteme zelo pozitivno sprejme in se ima lahko zelo lepo. In prav tako vse odrasle osebe. Vprašanje pa je, zakaj dva bivša potrebujeta okoli sebe še druge, da lahko funkcionirata. Kaj s tem dokazujeta in komu? Še enkrat pa poudarjam, da se mora vsak posameznik, par, družina za svoj način življenja odločati sam in zato tudi sprejemati odgovornosti in morebitne posledice.
5