Četrtek, 31. 1. 2019, 19.18
5 let, 9 mesecev
HRAM ŠPORTNIH JUNAKOV
V morju slovaških zastav spomin na slovensko zgodovino #video
Ob robu tradicionalne Zlate lisice v Mariboru so v Hram športnih junakov sprejeli Jureta Koširja in Katjo Koren, pred pokalom Vitranc pa jima bo sledila še Alenka Dovžan.
Na žrebu pred sobotnim veleslalomom za Zlato lisico so imeli glavno besedo slovaški navijači Petre Vlhove, ki so v Mariboru v večini. Domači so lahko pozdravili kranjskogorsko prvokategornico Meto Hrovat, kmalu zatem pa so lahko z aplavzom nagradili še vstop Jureta Koširja in Katje Koren v Hram športnih junakov. Tretja bronasta junakinja olimpijskih iger 1994 Alenka Dovžan, ki prav tako postaja nova "stanovalka" hrama, za katerega skrbi Društvo športnih novinarjev Slovenije, bo priložnostni kipec prejela pred pokalom Vitranc.
"Društvo športnih novinarjev Slovenije v letu 2019 sprejema nekdanje alpske smučarje Jureta Koširja, Alenko Dovžan in Katjo Koren Miklavec v Hram športnih junakov, ki domuje v zelenem ringu ljubljanske dvorane Stožice. Omenjena trojica se bo pridružila 56 velikanom slovenskega športa, ki so bili doslej sprejeti v hram junakov. Slavnostni sprejem za prve dobitnike olimpijskih odličij pod slovensko zastavo bo v četrtek, 31. januarja, na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Sprejema se bosta udeležila Jure Košir in Katja Koren, Alenka Dovžan pa bo priznanje prejela na letošnjem pokalu Vitranc v Kranjski Gori," se glasi sporočilo DŠNS vsega dva tedna pred 25. obletnico začetka iger v Lillehammerju.
IZ ARHIVA: JUNAKI ZOI 1994
Prva
"Tja sem prišla bolj zaradi nabiranja izkušenj, čeprav je res, da sem tisto sezono dosegala res izvrstne rezultate. Tudi svojo prvo zmago. Bila sem bolj tihi favorit, ne pa glavni," se spominja Dovžanova, danes 42-letna turistična delavka, ki na Jesenicah skrbi za gostilno in nastanitve. V zgodovino bo vselej vpisana kot prva s kolajno na ZOI za samostojno Slovenijo. "Najprej moram povedati, da je v smučanju ogromno dejavnikov, ki krojijo končni rezultat. In če bi bila kombinacija takrat izvedena po današnjih merilih, po katerih se dopoldne vozi smuk in popoldne slalom, nekoč pa sta bila smuk in oba slaloma na sporedu v različnih dnevih, bi ostala brez olimpijske medalje. Takrat so izračunali, da me je od bronaste kolajne do četrtega mesta ločilo pičlih 12 centimetrov. In to v seštevku smuka in obeh slalomov. Zavedati se je treba, da te zelo malo loči od tega, da žanješ, oziroma ravno nasprotno," pravi Mojstrančanka. Več v spodnjem videopogovoru …
Na krilih neobremenjenosti
"Sezona 1993/1994 je bila moja prva sezona v svetovnem pokalu. Olimpijske igre so bile zame takrat nekaj povsem vsakdanjega, nihče ni gojil velikih pričakovanj, tekme na olimpijskih igrah so bile pač ena izmed tekem. Slovenske smučarke smo takrat tekmovale v vseh štirih disciplinah, tekmovanja so si sledila skozi vso sezono in olimpijske igre so bile neko posledično nadaljevanje, tudi forma, ki se je stopnjevala vso sezono, je vrh dosegla prav v Lillehammerju. Vse Slovenke smo bile zelo dobre v vseh štirih disciplinah in bile smo v širšem krogu za odlične uvrstitve, ne bi pa rekla, da sva bili z Alenko (Dovžan, op. p.) v najožjem krogu favoritinj. Mislim, da sta nam medalje prinesli predvsem neobremenjenost in dobra forma," pa se slalomskega brona spominja Mariborčanka Katja Koren. Več v spodnjem videopogovoru …
Zastavonoša s kolajno
Ko sta se Dovžanova in Korenova že fotografirali s kolajnami, je udaril še Jure Košir. V dramatičnem slalomu. "Kolajni sta podžgali vso olimpijsko ekipo. Dobiš občutek, da ti lahko uspe. To je vsekakor motivacija. Ko vidiš vse to veselje pri moštvenih kolegih, si seveda želiš, da bi to doživel tudi sam. Alenkina in Katjina medalja sta bili enkratna spodbuda za mojo pripravo. Vsi smo se teh dveh medalj iskreno veselili, najbolj pa je pri veseljačenju in organizaciji 'štoserskih' dogodkov izstopal Franci Petek, ki je za vsakega pripravil presenečenje," se spominja Košir, ki je bil na tistih igrah tudi zastavonoša slovenske olimpijske odprave, kar si šteje v prav posebno čast. Več v spodnjem videopogovoru …
V Hram športnih junakov so bili do zdaj umeščeni:
2011: Leon Štukelj (gimnastika), Miroslav Cerar (gimnastika);
2012: Rudolf Cvetko (sabljanje), Josip Primožič Tošo (gimnastika), Stane Derganc (gimnastika), Stanko Lorger (atletika), Ivo Daneu (košarka), Jože Šlibar (smučarski skoki), Janez Polda (smučarski skoki), Draga Stamejčič Pokovec (atletika), Janez Žirovnik (kolesarstvo), Nataša Urbančič Bezjak (atletika), Branko Oblak (nogomet), Aljoša Žorga (košarka), Vinko Jelovac (košarka), Mima Jaušovec (tenis), veslaški osmerec (4. OI Tokio 1964), Rudi Hiti (hokej), Peter Šumi (gimnastika), Miro Steržaj (kegljanje), Albin Felc (hokej);
2013: Franc Smolej (smučarski tek), Ciril Praček (alpsko smučanje), Branko Ziherl (skoki v vodo), Tone Cerer (plavanje), Tine Mulej (alpsko smučanje), Janko Štefe (alpsko smučanje), Ivan Toplak (nogomet), Janko Kosmina-Mario Fafangel (jadranje), Tine Šrot (gimnastika), Jurij Uršič (kolesarstvo), Edvard Vecko (namizni tenis), Ištvan Korpa (namizni tenis), Tone Gale (hokej), Milan Zadel (kajak kanu), Stanko Topolčnik (judo), Bojan Križaj (alpsko smučanje), Peter Vilfan (košarka), Bojan Ropret (kolesarstvo), Boris Strel (alpsko smučanje), Alenka Cuderman (rokomet), Borut Petrič (plavanje), Miran Tepeš (smučarski skoki), Jure Franko (alpsko smučanje), Primož Ulaga (smučarski skoki), Andrej Jelenc (kajakaštvo na divjih vodah), Darjan Petrič (plavanje), Matjaž Debelak (smučarski skoki), Mateja Svet (alpsko smučanje);
2015: Srečko Katanec (nogomet), Rok Petrović (alpsko smučanje), Jurij Zdovc (košarka);
2016: Rolando Pušnik (rokomet), Iztok Puc (rokomet);
2017: Marko Elsner (nogomet), Polona Dornik (košarka);
2019: Jure Košir (alpsko smučanje), Katja Koren (alpsko smučanje), Alenka Dovžan (alpsko smučanje).
Obrazložitve:
Jure Košir (alpsko smučanje)
rojen: 24. 4. 1974, Jesenice
največji dosežki: ZOI: 3. mesto (1994)
Ko je Jure Košir aprila leta 1991 postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu, je še branil jugoslovanske barve. Istega leta, a že v novi sezoni, pa je bil v svetovnem pokalu član prvega rodu slovenskih smučarjev pod samostojno zastavo. Tudi vse svoje največje uspehe je Mojstrančan, ki se je med člani specializiral za veleslalom in predvsem slalom, dosegal za Slovenijo. Med njimi velja izpostaviti bronasto kolajno na olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju, kjer je bil na slovesnosti ob odprtju tudi zastavonoša, tri posamične slalomske zmage na tekmah svetovnega pokala (ob skupno 20 uvrstitvah na zmagovalni oder), tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala ter tri slalomske in eno veleslalomsko kolajno v seštevku posamezne discipline.
Katja Koren Miklavec (alpsko smučanje)
rojena: 6. 8. 1975, Maribor
največji dosežki: ZOI: 3. mesto (1994)
Po menjavi generacij je bila Katja Koren ena od najvidnejših članic rodu vražjih Slovenk, skupine neustrašnih mladih smučark iz mlade države, ki so bile lahko nevarne v vseh disciplinah alpskega smučanja. Zaradi poškodb je bila njena smučarska kariera kratka, a zelo udarna. V Lillehammerju je leta 1994 s presenetljivim tretjim mestom v slalomu prispevala svoj delež v bronasto trilogijo slovenske reprezentance. V svetovnem pokalu se je svoje edine zmage veselila s štartno številko 66. Z njo je nekaj tednov pred ZOI 1994 v Flachauu premagala tekmice v superveleslalomu. Do tekmovalnega slovesa leta 1998 se je še štirikrat zavihtela na stopničke za zmagovalke. Vselej v slalomu. Med drugim tudi na domači tekmi v Mariboru leta 1995.
Alenka Dovžan (alpsko smučanje)
rojena: 11. 2. 1976, Jesenice
največji dosežki: ZOI: 3. mesto (1994)
Mojstrančanka Alenka Dovžan bo v zgodovino športa za vselej zapisana kot prva dobitnica kolajne za samostojno Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Veliki met ji je uspel le dober teden po dopolnjenem 18. letu. V Lillehammerju je bila tretja v alpski kombinaciji, v kateri je izkoristila svojo kakovost tako v smuku kot tudi v slalomu. Skupno je nastopila na treh olimpijskih igrah in štirih svetovnih prvenstvih, a je ostala pri norveškem bronu. Zato pa se lahko pohvali s superveleslalomsko zmago svetovnega pokala, ki jo je slavila leta 1994 v Cortini d'Ampezzo, in z nizom uspešnih sezon.
VSE O 55. ZLATI LISICI
Slovenke na Zlati lisici
Veleslalom (petek): Meta Hrovat, Ilka Štuhec, Tina Robnik, Ana Bucik, Neja Dvornik in Desiree AjlecSlalom (sobota): Meta Hrovat, Ana Bucik, Neja Dvornik, Maruša Ferk, Andreja Slokar in Klara Livk
Program 55. Zlate lisice
Četrtek, 31. 1. 2019
Trg Leona Štuklja: 18.00 - javno žrebanje štartnih številk za veleslalom
Petek, 1. 2. 2019
Snežni stadion: 10.00-13.00 - veleslalom
Trg Leona Štuklja: 8.00 - razglasitev rezultatov in javno žrebanje štartnih številk
Sobota, 2. 2. 2019
Snežni stadion: 10.00-13.00 - slalom
1