Andraž Vehovar sprejet v Hram športnih junakov

Sportal Brigita Bukovec in Franci Petek postala člana Hrama športnih junakov

Ljubljančan Andraž Vehovar se je morda tudi zaradi bližine znamenite tacenske proge, kamor se je na treninge lahko podal s kolesom, športno zapisal slalomu na divjih vodah. Že kmalu je opozoril nase z dobrimi vožnjami med najmlajšimi. Trd vsakodnevni trening mu je prvi večji uspeh prinesel v mladinski konkurenci, ko je leta 1988 v Španskem Seu d'Urgellu med kajakaši osvojil bronasto medaljo.

Na tekmah svetovnega pokala je prvič na zmagovalni oder stopil leta 1995, ko je bil v Pragi tretji. Le teden dni kasneje je na progi v Tacnu, ki jo je poznal kot lastni žep, prišel do zmage, s katero je razveselil številne navijače ob progi. Leto pozneje je na olimpijskih igrah v Atlanti poskrbel za svoj največji uspeh in hkrati za največji uspeh slovenskega slaloma na divjih vodah, ko je osvojil srebrno medaljo.

"Lepo je videti, da se še kdo spomni"

Tega leta je bil izbran tudi za športnika leta v Sloveniji. Dve leti kasneje je bil na tekmi svetovnega pokala v Tacnu še enkrat na zmagovalnem odru, ko je bil drugi. Na veliko presenečenje navijačev pa je na prehodu v novo tisočletje pri 28. letih končal uspešno športno pot.

Kipec, ki mu ga je izročil predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije Jože Zidar, mu pomeni zelo veliko. "Vidim ga kot potrditev, da sem 20 let delal nekaj prav. Lepo je videti, da se še kdo spomni, od moje olimpijske medalje je že skoraj 30 let," je dejal.

Čeprav so od njegovih športnih uspehov minila že desetletja, pa so spomini na prehojeno športno pot še vedno zelo živi. "To so bili eni najbolj srečnih in najlepših trenutkov mojega življenja, prežeti tudi z nekimi čustvi," je dejal.

Predvsem medalja z olimpijskih iger v Atlanti je bila po njegovih besedah zelo posebna, saj je bila takrat Slovenija še zelo mlada država in do tedaj so slovenski športniki z olimpijskih iger domov prinašali le bronaste medalje. "Pred mojo srebrno medaljo so bile samo bronaste olimpijske medalje, tako da takrat sem res čutil ne le veselje ob doseženem cilju, pač pa je bilo lepo videti, koliko je to pomenilo ljudem v Sloveniji," je dejal.

Ohranjanje spomina na najboljše slovenske športnike

Hram slovenskih športnih junakov vključuje najboljše slovenske športnike vseh časov iz različnih športnih panog. Domuje v zelenem ringu ljubljanske dvorane Stožice, kot prva pa je Društvo športnih novinarjev Slovenije vanj uvrstilo telovadca Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, najboljša slovenska športnika prejšnjega stoletja. Do danes se je seznam članov razširil na 68 posameznikov ter veslaški osmerec z olimpijskih iger leta 1964 v Tokiu in Košarkarski klub Olimpija.

Cilj projekta je v trajnem nacionalnem spominu ohraniti najboljše slovenske športnike, ki so se z izjemnimi dosežki izkazali v mednarodnem merilu. Ohraniti želi tudi rekvizite in druge športne predmete, s katerimi so bili povezani slovenski športniki, ter ohraniti športne zgodovinske dogodke, tudi iz člankov in prispevkov že upokojenih novinarskih kolegov in drugih.

Preberite še:

Sportal Polajnar, Kolman, Mujkić in Prešeren sprejeti v Hram športnih junakov

Sportal V košarkarskem hramu slavnih tudi Gasol in Radovanović