Četrtek, 13. 10. 2022, 4.00
2 leti, 1 mesec
Lena Repinc
Je veliki up slovenskega biatlona, a ji je za zdaj "fletno" med mladinkami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,18
1
"Nisem še uradno članica reprezentance A in mi je za zdaj čisto 'fletno', da treniram z reprezentanco B in dobim kakšno priložnost med članicami," pravi 19-letna Lena Repinc, sicer veliki up slovenskega ženskega biatlona.
V slovenski ženski biatlonski reprezentanci sta za zimo 2022/23 standardni članici ekipe A le sestrični Polona in Živa Klemenčič. Tudi slovenska kvota za svetovni pokal je v ženskem delu le za dve tekmovalki, odmevna pridobitev je tudi odlična tekačica na smučeh Anamarija Lampič, a najresnejši up za prihodnost slovenskega biatlona je vendarle mlada 19-letna Lena Repinc. Ta je še mlajša članica, a lahko zagotovo računa na kakšno priložnost v svetovnem pokalu.
Mlada Gorenjka Lena Repinc je nedvomno vzhajajoča zvezda slovenskega, nekateri pogumnejši menijo, da celo svetovnega biatlona. In ta pričakovanja seveda niso prišla kar od nikoder, razplamtela jih je sama z res izjemnimi dosežki v zadnjih dveh letih. Repinčeva je zablestela na mladinskem svetovnem prvenstvu v Obertilliachu v Avstriji marca lani, ko je osvojila dve zlati in dve srebrni kolajni, eno od zadnjih kot članica štafete. Po tisti sezoni je prejela tudi nagrado Piotr Nurowski za najboljšo mlado zimsko športnico Evrope v letu 2021.
Uspehi se kopičijo, pričakovanja rastejo
Februarja letos je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Soldier Hollowu v ZDA v svojo naglo rastočo zbirko odličij dodala še dve srebrni kolajni, mesec dni kasneje na Olimpijskem festivalu evropske mladine (Ofem) v Vuokattiju na Finskem še eno zlato. Odlično formo je pokazala tudi letos poleti na svetovnem prvenstvu v biatlonu na tekaških rolkah, ko je v Ruhpoldingu v Nemčiji postala še svetovna podprvakinja v super sprintu. Tokrat že kot mlajša članica.
Če k temu dodamo še dva naslova državne prvakinje v poletnem biatlonu, je najbrž povsem jasno, da slovenski ljubitelji biatlona že nestrpno pričakujejo, kako se bo izjemno nadarjena tekmovalka iz okolice Bohinja odrezala med članicami. Pričakovanja so ogromna, a se ji še nikamor ne mudi. Tudi vodstvo izbrane vrste ji bržčas ne želi na ramena prehitro naložiti prevelikega pritiska.
Njen glavni cilj sezone bo marčevsko svetovno prvenstvo mladincev in mlajših članov v Kazahstanu. "Tam seveda merim na medaljo."
Že čuti kaj pritiska?
Pa sama morda že zaznava, da postaja veliki up slovenskega ženskega biatlona? "Po pravici povedano, kaj veliko pritiska še ne čutim, ker sem še vedno le tisti priključeni član. Nisem še uradno članica reprezentance A in mi je za zdaj čisto 'fletno', da treniram z reprezentanco B in dobim kakšno priložnost med članicami. Torej, pritiska res ni, za zdaj je prijetno," odgovarja odlična strelka in hitra tekačica.
Čeprav ne želi prehitevati dogodkov in ji je "udobno" v konkurenci mlajših članic, kot vrhunska športnica vendarle ne skriva visokih ambicij. "Moj največji cilj so seveda prihajajoče olimpijske igre. Tam si želim narediti res dober nastop," pravi o glavnem dolgoročnem cilju, olimpijskih igrah v Italiji leta 2026, do tedaj pa: "Letos se želim čim boljše odrezati na tekmah pokala IBU, upam pa, seveda, da bom kakšno priložnost dobila tudi v svetovnem pokalu."
Glavni cilj njene sezone bo zagotovo svetovno prvenstvo za mladince in mlajše člane, ki ga bo od 1. do 12. marca prihodnje leto gostil Šučinsk v Kazahstanu. "Tam seveda merim na medaljo," visokih ciljev ne skriva zlata maturantka, ki je letos končala šolanje na gimnaziji Jesenice. A v Kazahstanu bo že nastopila med mlajšimi članicami. "Letos grem sicer kategorijo višje, zavedam se, da bo težje, a moj cilj je vseeno medalja," vztraja.
Miha Dovžan, Anton Vidmar, Polona Klemenčič, Lena Repinc in Lovro Planko
Kdaj bo debi v svetovnem pokalu?
Tudi na najvišji ravni je že dobila priložnost, lani je na Pokljuki nastopila na dveh tekmah svetovnega prvenstva, zasedla 89. mesto v sprintu, pa v štafeti z Živo in Polono Klemenčič ter danes že upokojeno Leo Einfalt zasedla 19. mesto. Bo morda tudi debi na tekmah svetovnega pokala doživela prav na Pokljuki pred domačimi navijači? "Pravzaprav o tem nisem še čisto nič govorila s trenerjem, a če bom spet dobila priložnost na domači tekmi, bom seveda izjemno vesela. Nikakor pa se ne bi branila niti kakšnega drugega prizorišča svetovnega pokala," odgovarja.
Se ji zdi kakšno prizorišče še posebej privlačno? Morda Oslo zaradi svoje zgodovinske teže? Morda kakšno nemško zaradi priljubljenosti tega športa tam in množice navijačev? "Slišim, da je tudi v Franciji, kar zadeva navijače, zelo zanimivo, da je podpora s tribun fenomenalna, Oslo pa vsekakor. Ta ima seveda svoj poseben status in prav vsakdo si želi tekmovati tam."
1