SiolNET. Sportal Sportal +
0,38

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Sportalovi navdihi leta 2016

Športniki, bili ste nam v navdih!

0,38

termometer

Kolaž pregled leta navdih

Ob iztekanju še enega, za Slovenijo rezultatsko zelo uspešnega športnega leta smo v redakciji Sportala v morju navdihujočih zgodb pobrskali za slovenskimi športniki, ki so nas ali zaradi svoje poti do uspeha in značajskih potez ali zaradi življenjske zgodbe najbolj navdihnili. To je naš izbor.

Peter Kauzer

"Imel sem to čast, da sem poročal s petih olimpijskih iger in sodeloval s številnimi velikani slovenskega športa. Pri tem sem vselej rad opazoval, na kakšen način so posamezniki pričakovali svoje nastope in kakšno breme so si nadeli z napovedmi.  

Tako sem leta 2008 v Pekingu poslušal kajakaša Petra Kauzerja, ki svojih pričakovanj s puhlicami ni zavijal v celofan ali pa z zavestnim nižanjem letvice skrbel za blažitev razočaranja ob morebitnem neuspehu. Napovedal je napad na kolajno. Ni mu uspelo. Podobno je bilo štiri leta pozneje. V obeh primerih nato niti ni skrival razočaranja.

"Kolajna ni bila le njegova želja ali športna kaprica. Bila je nekaj, za kar je, na podlagi večkrat dokazane kakovosti in vloženega dela, vedel, da mu pripada." "Kolajna ni bila le njegova želja ali športna kaprica. Bila je nekaj, za kar je, na podlagi večkrat dokazane kakovosti in vloženega dela, vedel, da mu pripada." Foto: Reuters

Prav zato sta bila njegovo olajšanje in zadovoljstvo po srebrni kolajni v Riu nadvse razumljiva in tudi navdihujoča. Kolajna ni bila le njegova želja ali športna kaprica. Bila je nekaj, za kar je na podlagi večkrat dokazane kakovosti in vloženega dela vedel, da mu pripada. Verjamem, da zdaj, kot izdelana športna osebnost in družinski človek, nanjo gleda z drugačnimi očmi, kot pa bi to storil pred osmimi leti v Pekingu."

Martin Pavčnik, urednik Sportala
 


Preberite še:

-> Tisti, ki so ga v Londonu pljuvali, ga danes trepljajo po rami
-> Hrastnik ponorel, mama Petra Kauzerja v solzah
-> Želeno kolajno je našel na tretji celini
 


Ana Velenšek

"Judoistka, ki ji je uspelo nekaj nepredstavljivega. Na zadnjih pripravah pred olimpijskimi igrami je staknila hudo poškodbo kolena in bila tako za marsikoga že odpisana.

" ... Zato je njena bronasta medalja na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru pravi čudež, saj jo je po olimpijskih igrah čakala operacija ..." " ... Zato je njena bronasta medalja na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru pravi čudež, saj jo je po olimpijskih igrah čakala operacija ..." Foto: Stanko Gruden, STA

Ana se je namreč na olimpijskem tatamiju borila s strganimi križnimi vezmi ter načetim meniskusom. Zato je njena bronasta medalja na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru pravi čudež, saj jo je po olimpijskih igrah čakala operacija. Vse pohvale za njeno voljo, željo in požrtvovalnost."

Boštjan Boh, novinar
 


Preberite še:

-> Kdo je dekle, ki je poskrbelo za tretjo slovensko olimpijsko medaljo?
-> Slovenija ima novo olimpijsko medaljo!


Luka Dončić

"V novi košarkarski sezoni je ogromen preskok naredil nadarjeni 17-letni slovenski košarkar Luka Dončić. Vse od sredine novembra je redni član prve peterke kraljevega Real Madrida. Kluba, ki je prepričljivo prvi v španskem prvenstvu in pri vrhu evrolige. Kluba, ki je elitno evropsko klubsko tekmovanje osvojil največkrat od vseh – devetkrat.

Luka Dončić Foto: Sportida

Ob spremljanju njegovih iger imamo občutek, da gledamo izkušenega košarkarja. Z izvrstnimi potezami, mirnostjo, raznovrstnostjo … navdušuje vse košarkarske sladokusce. Povrhu vsega v ključnih trenutkih, ko se tekme lomijo, večkrat vzame dirigentsko palico v svoje roke. To so pokazatelji, da je iz pravega testa. Izzivov se ne ustraši. In ob normalnem poteku kariere se bo z zlatimi črkami zapisal v zgodovino košarke, čeprav je že v najstniških letih postavil marsikateri mejnik."

Jaka Lopatič, novinar
 


Preberite še:

-> Luka Dončić poskrbel za potezo, ki je preplavila splet


Domen Škofic

"Domen Škofic je za zdaj edini predstavnik pregovorno močnejšega spola, iz katerega ust sem slišala trditev, da je njegovo dekle (najboljša športna plezalka zadnje sezone Janja Garnbret, op. a.) neustrašno. In priznanje, da on to še ni.

Za 22-letnim Radovljičanom je, tako kot za njegovo boljšo polovico Janjo Garnbret, najuspešnejše leto v članski športnoplezalni konkurenci. Kronal ga je z drugim mestom na finalu v Kranju (tam se je sploh prvič povzpel na zmagovalni oder) in končno zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. To je tudi prva skupna zmaga za slovensko moško plezanje. Mejnik. Ki ga bo brez dvoma želel ponoviti, razširiti, preseči ... Če si bo le dovolj želel. To je namreč edino, kar ga lahko ustavi.

A osebno mi je Domen v navdih zaradi potez, ki z rezultati nimajo toliko skupnega, imajo pa veliko skupnega s človekovim značajem. 

"Brez mrščenja in z nasmeškom na obrazu je čakal, da njegova izbranka Janja Garnbret opravi z novinarskimi vprašanji." "Brez mrščenja in z nasmeškom na obrazu je čakal, da njegova izbranka Janja Garnbret opravi z novinarskimi vprašanji." Foto: Grega Valančič/Sportida

Primerov je več, najbolj pa se mi je vtisnilo v spomin njegovo zrelo vedenje na tiskovni konferenci, namenjeni slovenskim uspehom na prej omenjenem prvenstvu. Tam smo novinarji obletavali zmagovalko, medtem pa je on, izven novinarskega središča pozornosti, brez mrščenja, celo z nasmeškom na obrazu, čakal, da njegovo dekle opravi obveznosti. Potrpežljivo. Marsikdo bi se raje odpravil na kavo. Številni težko prebavijo uspehe drugih.

Alenka Teran Košir, novinarka
 


Preberite še:
-> Janja Garnbret in Domen Škofic, najboljši plezalni par(ček) na svetu
-> "Kadarkoli mi je spodletelo, mi je samo zato, ker si nisem dovolj želel"


Uroš Zorman

"Kapetan in eden od najuglednejših slovenskih rokometašev. V lanski sezoni je osmič zaigral med najboljšo četverico lige prvakov in osvojil četrti naslov prvaka. Še zdaleč ga ni osvojil le formalno, s podajanjem brisač in ploskanjem soigralcem. Bil je eden od najzaslužnejših igralcev za uspeh v finalu, ki je postregel z najbolj dramatičnim preobratom v zgodovini tega tekmovanja.

Le nekaj mesecev prej je z reprezentanco, v kateri igra že več kot poldrugo desetletje, doživel boleče razočaranje na evropskem prvenstvu. A se je skupaj z ekipo dvignil in na olimpijskih kvalifikacijah med drugim ugnal velesilo Španijo za tretjo slovensko in svojo drugo uvrstitev na olimpijski spektakel.

"Uroš Zorman pove, kaj misli. Včasih tudi preveč, a o njegovih kakovosti, avtoriteti, ugledu in patriotizmu ni dvoma." "Uroš Zorman pove, kaj misli. Včasih tudi preveč, a o njegovih kakovosti, avtoriteti, ugledu in patriotizmu ni dvoma." Foto: Guliver/Getty Images

Tam so se Slovenci ob pohvalah za igro uvrstili v četrtfinale. Poznejša prvakinja Danska je bila premočna, a šesto mesto je novi mejnik v ekipnih športnih na olimpijskih igrah. Odlični tako Zorman kot reprezentanti - prvi je končal na šestem mestu med športniki, reprezentanco so prehiteli hokejisti - so v letni inventuri v veliki meri ostali spregledani. In še zdaleč niso bili osamljeni.

Uroš Zorman pove, kaj misli. Včasih tudi preveč, a o njegovih kakovosti, avtoriteti, ugledu in patriotizmu ni dvoma. Vso kariero že igra v vrhunskih klubih in ruši teze o slovenski majhnosti in ponižnosti. Imamo razloge, da smo samozavestni. Vsakega je treba spoštovati, a se nikogar bati in se hrabro postaviti zase in tovariše, ko je to potrebno. Verjetno bi bil končan olimpijski cikel pravšnji za slovo od reprezentance. Po nagovoru selektorja se je odločil drugače. Na obzorju pa so že priprave na katero drugo vlogo."

Lojze Grčman, novinar


Preberite še:
--> Zakaj ima Uroš Zorman kolajno v toaletni torbici?
--> Preložena reprezentančna upokojitev

 


Slovenski paraolimpijci

" ... lahko se jim samo pokloniš za vso voljo, delo, vztrajnost in druge pozitivne lastnosti, ki jih premorejo. Rezultati so pri vsem tem drugotnega pomena." " ... lahko se jim samo pokloniš za vso voljo, delo, vztrajnost in druge pozitivne lastnosti, ki jih premorejo. Rezultati so pri vsem tem drugotnega pomena." Foto: Vid Ponikvar

"Športnike invalide na žalost spoznamo le vsake štiri leta, ko so na sporedu paraolimpijske igre, saj sicer dobijo precej malo medijske pozornosti. Ko spoznaš njihove večinoma žalostne zgodbe, se jim lahko le pokloniš za vso voljo, delo, vztrajnost in druge pozitivne lastnosti, ki jih premorejo. Rezultati so pri vsem tem drugotnega pomena."

Peter Kastelic, novinar

Špela Ponomarenko Janić

"Zakaj me je navdihnila? Koprčanka, najboljša slovenska kajakašica na mirnih vodah, pooseblja izjemno strast do športa, ki je medijsko zapostavljen in od njega ne moreš obogateti. To je ne moti. Srečo črpa v športu, ki mu ostaja tako zvesta, da je od nepopisnih odrekanj in garaških treningov ni odvrnilo niti rojstvo sina.

Mamica dveletnega Adama, ta jo spremlja tako na treningih kot tudi največjih tekmovanjih, je na olimpijskih igrah osvojila najbolj nehvaležno mesto. Če bi bila le nekaj stotink hitrejša, bi prejela olimpijsko medaljo in bi bila od slovenske športne javnosti deležna ogromnega zanimanja.

" ... pooseblja izjemno strast do športa, ki je medijsko zapostavljen in od njega ne moreš obogateti. To je ne moti." " ... pooseblja izjemno strast do športa, ki je medijsko zapostavljen in od njega ne moreš obogateti. To je ne moti." Foto: Stanko Gruden, STA

To bi bila prvovrstna promocija njenega športa, deležna bi bila še večjega spoštovanja, poskrbela bi tudi za eksistenco. Tako pa je ob številnih uspehih slovenskih športnikov in športnic, ki so se v Riu povzpeli na zmagovalni oder, ostal njen vrhunski dosežek nehote prezrt. Čeprav je stara 34 let, še ne namerava odnehati. Ljubezen do kajaka je tako globoko zapisana v njenem srcu, je navdih vsem športnikom, ki so za izpolnitev cilja pripravljeni žrtvovati več od navadnih smrtnikov.​"

Rok Plestenjak, novinar
 


Preberite še:

-> Ponomarenko Janić: Nimam si česa očitati
-> Ponomarenko Janićevi tokrat zmanjkalo moči in sreče


Slovenska hokejska reprezentanca

"V obdobju, ko je slovenski članski klubski hokej na izjemno nizki točki, navdihuje športna ekipa leta, moška članska hokejska reprezentanca. Nekoč hokejski palček postaja vse bolj spoštovan nasprotnik hokejskih velesil. Kljub majhnemu bazenu oklepnikov, iz katerega črpamo, so slovenski hokejisti še enkrat več dokazali nesporno kakovost in znanje, ki ju v reprezentančno družino večinoma prinašajo z dela na tujem.

slovenska hokejska reprezentanca Septembra so na olimpijskih kvalifikacijah v Minsku najprej utišali favorizirane Dance, ki so nastopili z najmočnejšo postavo, kar je premorejo. Na odločilni tekmi pa v drami prikazali dovolj mirnosti in zbranosti, da je po kazenskih strelih padla še gostiteljica Belorusija. Ta je imela v svoji dvorani vse pripravljeno za 'olimpijsko rajanje' s 15 tisoč svojimi navijači in predsednikom Aleksandrom Lukašenkom na čelu.

Varovanci preudarnega Nika Zupančiča so si drugič zapored priigrali nastop na olimpijskih igrah. V Pjongčang jih je poleg kakovosti odpeljal močan ekipni duh, že več let eden od temeljnih kamnov reprezentančnih hokejskih uspehov. Ko je dovolj močan, ta vselej lahko premaga individualno voljo, ki v Sloveniji na različnih področjih žal vse prevečkrat vleče voz v različne smeri. Simbioza, garanje drug za drugega in medsebojna pomoč med fanti, ki so priborili tekmovanje petih krogov leta 2018, pa so slovenski voz vlekli le v eno smer, vse do Južne Koreje."

Petra Mavrič, novinarka


Preberite še:

->Slovenska hokejska družina ima to, česar niso imeli niti favoriti
-> Nik Zupančič: Enkrat imaš lahko srečo, večkrat ne. Dokazali smo, da imamo kakovost.
-> Hokejski palček, ki mu uspevajo velike stvari


Tim Gajser

Komaj 20-letni motokrosist iz Makol piše izjemno, pravzaprav kar zgodovinsko poglavje slovenskega motošporta. Ta je v Sloveniji zagotovo malce zapostavljen, temu pa najbrž botruje dejstvo, da je izjemno drag. Kljub temu da Slovenija nima razvite avtomobilske industrije, vsaj ne na ravni svetovnih velikanov, kot so Nemčija, Japonska, Francija, Italija in podobne, ob propadu nekoč precej pomembnega igralca v svetovnem dirkaškem cirkusu, Tomosa, pa niti industrije motociklov, v naših krajih še vedno obstaja množica ljudi, ki se navdušuje nad tako imenovanimi bencinskimi športi.

To področje športa so v pri nas zadnjih letih poskušali zasesti raznorazni zanesenjaki, kot so družina Jerančič, pa motociklistična Don Kihota Marko Jerman in Boštjan Skubic, reli dirkači Kaučič, Peljhan, Humar, Jereb, spidvejist Žagar … Tem in tistim, ki smo jih izpustili, je nedvomno treba čestitati za predanost, zanos in trmo, a pravega preboja v svetovni vrh jim predvsem zaradi prej omenjenih visokih stroškov ni uspelo narediti.

Tim Gajser Foto: Grega Valančič/Sportida

Vse to pa se je spremenilo s Timom Gajserjem. Tudi ta je začel v značilno skromnih slovenskih razmerah, ambicije njegove ekipe je gnala in jo še žene neizmerna volja očeta Bogomirja, z vztrajnostjo in popolno predanostjo motokrosu –  družina Gajser se je tudi finančno v avanturo podala absolutno – pa je svet vendarle postal pozoren na Timov nedvomno izjemen talent. Honda je v mladeniču, ki je še lani zmagoval v razredu MX2, prepoznala potencial in ob podpori japonske tovarne je letos zavladal še v elitnem motokrosističnem razredu MXGP. Navdušuje tudi s svojim odnosom, kaže, da v športu neizmerno uživa, in ko je tako, so tudi njegove zmagovite vožnje videti preproste, pa čeprav nam je vsem jasno, da je zanje prelil mnogo znoja na številnih napornih treningih.   

Tim Gajser je tako prva svetovna motociklistična zvezda iz Slovenije, pionir in svetilnik, ki je številnim mladim navdušencem pokazal, da se je tudi iz majhne Slovenije mogoče prebiti v svetovno špico.

Potencial za to vsekakor je. Timovega naslednika lahko iščemo med množico njegovih mladih navijačev, morebiten stik na tehnični ali/in finančni ravni pa med vse več zelo uspešnimi razvijalci in izdelovalci avtomobilističnih in motociklističnih komponent. Na primer izpuhov Akrapović in podobnih, ki jih vsaj za zdaj še ne moremo šteti kot tisto pravo celovito avtomoto industrijo, a tudi njih žene podobna strast, kot jo lahko začutimo pri Timu. Brez te seveda ne gre, saj je ta šport tudi izjemno nevaren, kar je ne nazadnje občutil tudi Tim, ki v zdravniški karton že vpisuje raznorazne zlome, ti so v motokrosu, kot kaže, sestavni del igre.    

Simon Kavčič, novinar

 


-> Svetovni prvak Tim Gajser postal nov športni zvezdnik Slovenije


Jan Oblak

"Slovenski športnik, ki je leta 2016, vsaj globalno gledano, naredil morda celo največji korak proti zvezdam od vseh. Prva polovica letošnjega leta je bila zanj sanjska.

Poleti se je lahko le udobno zleknil v ležalnik na kakšni izmed plaž mondenih destinacij, ki si jih ob podaljšanju pogodbe z občutno boljšo plačo pri Atleticu Madridu prav gotovo lahko privošči, srkal koktajl in zadovoljno gladil svojo brado.

Jan Oblak Foto: Vid Ponikvar

V sezoni 2015/16 je prejel toliko nagrad, da ob naštevanju vseh na kakšno morda tudi pozabi. Izbrali so ga za najboljšega vratarja španske lige, v kateri je izenačil 22 let star rekord, umestili so ga tudi v najboljšo enajsterico lige prvakov. V njej se je prebil vse do finala, v katerem je izgubil po enajstmetrovkah.

Zelo je poskočila tudi njegova tržna cena. S 35 milijoni evrov, na kolikor ga ocenjuje spletna stran Transfermarkt, specializirana za vrednosti nogometašev, je postal najdražji slovenski nogometaš na svetu in trenutno tretji najdražji nogometaš na svetu.

Pri vsega 23 letih se je Škofjeločan, ki je v letošnjem letu za nameček zasedel tudi mesto med vratnicama slovenske reprezentance, znašel v družbi Lionela Messija, Cristiana Ronalda, Neymarja in preostalih največjih zvezd nogometnega in športnega sveta, ki Oblaku delajo družbo v raznoraznih izborih. Zato je lahko upravičeno ponosen na vse, kar je dosegel. Predvsem pa se lahko veseli, in mi skupaj z njim, tega, kar prinaša prihodnost.

Zagotovo je Oblakova pot navdih za vse mlade in tudi druge. Zgodba o uspehu in o tem, da je s trdim in poštenim delom mogoče vse."

Rok Viškovič, novinar


Preberite še:

-> Jan Oblak je izenačil rekord
-> Bo Jan Oblak najboljši evropski vratar leta 2016?
-> Lovorike se lepijo na Jana Oblaka
-> Španija se klanja Oblaku, ki je prejel veliko priznanje

Veselka Pevec

Veselka Pevec Foto: Vid Ponikvar

"Veselko sem spoznal šele letos med pripravami na paraolimpijske igre v Riu. Name je takoj naredila vtis skromne in osredotočene žene, ki ima svoje tihe cilje in ne sili v ospredje. Med pogovorom v Braziliji mi je zaupala, da se njena hči pripravlja na maturo, ona pa ji ne more stati ob strani, kar jo je zelo težilo.

Pri streljanju lahko misliš na tisoč stvari, a ona je bila vse tekmovanje popolnoma osredotočena, niti enkrat se ji ni zatresla roka, in v kvalifikacijah je dosegla paraolimpijski rekord, ki ga je z zlato medaljo nato samo še potrdila.

Za poznavalce nepojmljivo. Ko človek bolje spozna Veselko, ko spozna njeno težko življenjsko zgodbo (fant ji je stregel po življenju), ko vidi, kaj ji je kljub vsemu uspelo doseči, ga ni slovenskega športnika, ki bi si zaslužil večje spoštovanje. Prav vsakomur je lahko navdih, da lahko poseže po zvezdah, a hkrati ostane takšen kot prej, prijazen, skromen, delaven, pozitiven in poln upanja. Veliko je pevcev, a samo ena je Veselka."

Vid Ponikvar, fotograf, ki je spremljal paraolimpijske igre v Riu de Janeiru, in avtor fotografije, ki krasi priložnostno znamko s podobe paraolimpijske prvakinje v strelstvu


-> Veselka Pevec paraolimpijska prvakinja!

-> Ženska, ki vas je ganila, je doživela posebno čast

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 217
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin