Četrtek, 11. 8. 2016, 21.49
6 let, 7 mesecev
Iz arhiva: Judoistka Anamari Klementina Velenšek malo drugače #intervju
Kdo je dekle, ki je osvojilo tretjo slovensko olimpijsko medaljo v Riu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,50
1
Ani Velenšek je na njenih premiernih olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu spodletelo. Pravi, da je dobesedno okamnela na tatamiju in zato izgubila že prvi boj. Tokrat je bilo v Riu de Janeiru povsem drugače. Glavo in hudo poškodovano koleno sta zdržala, 25-letna Savinjčanka pa bo iz Brazilije prinesla žlahten spomin: bronasto olimpijsko kolajno!
25-letna Ana Velenšek (njeno polno ime je Anamari Klementina Velenšek) že dobrih 15 let trenira judo. Tako kot vseh pet slovenskih judoistov na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru je tudi ona članica kluba Sankaku iz Lopate pri Celju, najtrofejnejšega judo kluba v Sloveniji.
Razen njene rezultatske plati, ki je res zavidljiva – med drugim je tudi svetovna podprvakinja v kategoriji do 78 kilogramov, zdaj pa še dobitnica olimpijskega brona –, o svetlolasi Savinjčanki ne vemo kaj dosti. A povedati je marsikaj. Z zanimivostmi iz njenega otroštva, njenih željah in razmišljanji nam je postregla septembra lani v intervjuju, ki smo ga v družbi s Tino Trstenjak, aktualno olimpijsko prvakinjo v kategoriji do 63 kilogramov, opravili v vadbenem centru Lopata pri Celju. O mladenki, ki je osvojila bronasto olimpijsko medaljo, smo poiskali nekaj zanimivosti.
Ano Velenšek smo septembra lani fotografirali pred rdečim dvonadstropnim avtobusom, parkiranem za vadbenim centrom v Lopati pri Celju. "Doubledecker" je spomin na zlato olimpijsko odličje Urške Žolnir, doseženo prav v mestu, kjer so takšni avtobusi zelo pogosti, Londonu.
Ana Velenšek je že od devetega razreda osnovne šole naprej vajena zgodnjega vstajanja. Treningi pri trenerju Marjanu Fabjanu se namreč začnejo zgodaj, ob šesti uri.
Velenškova pravi, da trener ne zahteva ničesar nevsakdanjega, "vendar se ljudem to, kar pač zahteva, zdi nekaj ekstremnega, presenetljivega. Včasih je bilo to, da se držiš dogovorov, da si točen, nekaj povsem vsakdanjega, danes pa je to skoraj šokantno. To, da otroke nauči zlagati copate in točnosti … Meni se to ne zdi nič takega. A ljudje delajo celo dramo iz tega, češ, kako si mi to sploh lahko dovolimo?" Tudi to, da varovanci Marjana Fabjana na pripravah in tekmovanjih ne smejo uporabljati mobitelov, se ji zdi nekaj povsem običajnega.
Fabi od vseh zahteva enako
Pravi, da so v klubu vsi enaki. Ne glede na to, ali si svetovni prvak ali podprvak oziroma imaš naslov olimpijskega prvaka. "Vsi smo enaki in vsi delamo za vse. Fabi od vseh zahteva enako. Selekcija se tako ali tako naredi sama."
Največjo prednost oziroma moč karizmatičnega trenerja Fabjana vidi v tem, da se v vsakega od svojih varovancev temeljito poglobi, da točno ve, kako mora s kom ravnati. "Točno ve, kaj mora komu reči v danem trenutku. Tudi program treningov izpelje tako, da ima vsak nekaj od njih. Ne gre za to, da bi se usmeril zgolj na enega tekmovalca. Ne, on jih ima ogromno, program pa zna prilagoditi tako, da vsi napredujemo. Seveda je veliko odvisno tudi od samodiscipline. Točno ve, kako iz nas spraviti največ."
Je res, da ve tudi, kaj se vam dogaja v zasebnem življenju, nas je zanimalo. "Pustimo to," nas je z nasmeškom odpravila Velenškova.
- Preverite, kje trenirata Tina Trstenjak in Ana Velenšek #Lopata
- Vas zanima judo? Otroci ga lahko začnejo trenirati že pri štirih letih
Velenškova v družbi judoističnih prijateljev Roka Drakšiča, Adriana Gomboca in Tine Trstenjak.
S plesno in glasbeno kilometrino
Visokorasla Savinjčanka je v otroških letih obiskovala glasbeno šolo, igrala je harmoniko, a ni dolgo zdržala. V resnici je želela igrati sintesajzer, je priznala. "Pa so mi doma rekli, če se bom naučila harmoniko, bom obvladala tudi sintesajzer. Flavto sem igrala, ko sem bila mlajša. Mislim, da sem imela pet ali šest let."
Ob vsem tem ji je uspelo obiskovati še plesne urice pri Tinkari iz skupine Bepop, saj je bila njihova velika oboževalka, hkrati pa je trenirala tudi košarko. Ogromno športne kilometrine ima torej za seboj. "Nekaj časa sem vzporedno trenirala košarko in judo. Košarko smo igrali celo v ŠKL. Pozneje sem se morala odločiti za eno in izbrala judo," je povedala.
"Cimri", prijateljici ...
V judo iz radovednosti
V judoistične vode je zašla na podoben način kot Trstenjakova. "Prihajam iz Šmartnega. Tako kot Tina smo se tudi mi do Celja vozili mimo Lopate in tudi mene je vedno zanimalo, zakaj je tu takšna gneča. Pa sem preverila." In tam ostala.
Začrtana poklicna pot
Želi si, da bi jo življenje po koncu športne kariere zapeljalo v smer njenega študija. Na Višji strokovni šoli Celje obiskuje smer organizator socialne mreže. "Moje področje dela bo sociala. Gre za povezovanje kriznih centrov, varnih hiš, domov za starostnike, skratka za koordinacijo med njimi," je povedala judoistka, ki se v nasprotju z Urško Žolnir, olimpijsko prvakinjo iz Londona, v trenerski vlogi ne vidi.
Med trenerji je ne boste videli
"Nekaj časa sem trenirala začetnike, vendar je bilo preveč naporno. Nekateri so za to vlogo rojeni. Na primer Lucija (Polavder, op. a.), ona je idealna za treniranje otrok, nekateri pa pač nismo," je sklenila Velenškova.
1