Sedem pokritih hokejskih dvoran, manj kot 200 registriranih članov, niti dva profesionalna članska kluba in še bi lahko naštevali borne številke najhitrejšega ekipnega športa v Sloveniji. A s trmo, trdim delom in močnim ekipnim duhom so naši hokejisti v zadnjih dneh spet kljubovali športnim pravilom.
Slovenski reprezentanci je v nedeljo po zmagi z Belorusijo s 3:2 po kazenskih strelih uspelo spisati novo uspešno hokejsko poglavje. Potem ko so varovanci Nika Zupančiča na olimpijskih kvalifikacijah v Minsku premagali Poljsko, Dansko in gostitelje, so si še drugič v zgodovini samostojne države zagotovili olimpijski nastop.
Po Sočiju bodo na olimpijskem ledu spet februarja leta 2018, ko se bodo v Pjongčangu v skupinskem delu pomerili z velesilami ZDA, Rusijo in Slovaško. Da znajo na olimpijskih igrah na kolena spraviti tudi velike, so dokazali pred dvema letoma, ko so v črnomorskem letovišču Slovakom spodnesli tla pod nogami in se uvrstili v olimpijski četrtfinale.
Sedem dvoran, brez (kakovostne) domače lige, a drugič na OI
Generaciji risov je olimpijski preboj – uvrstitev med 12 reprezentanc na tekmovanju petih krogov – uspel kljub smešno nizkim številkam.
Slovenija ima recimo zgolj sedem pokritih ledenih ploskev, sedem članskih klubov, od katerih večina deluje na amaterski ravni, krepko manj kot 200 registriranih članov in je praktično brez prave svoje lige.
Slovenija premore sedem pokritih hokejskih dvoran.
Foto: Vid Ponikvar
V Južni Koreji bodo tako našemu hokejskemu palčku nasproti stali pravi velikani. Ti imajo na primer 1.900 pokritih hokejskih dvoran (ZDA), več kot 2.500 zunanjih hokejskih dvoran (Rusija), več kot pol milijona registriranih hokejistk in hokejistov.
Ob zadnjem mejniku smo preverili, kakšnim številkam kljubujejo in jim bodo še kljubovali naši hokejisti. Podatke si lahko ogledate v zgovorni infografiki.
1