Sreda, 15. 4. 2026, 21.19
3 tedne, 5 dni
Vojna v Iranu
Iran zagrozil z blokado Rdečega morja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,50
"Naši ameriški prijatelji nas ves čas obveščajo o svojih stikih z Iranom. Cilji ZDA in naši so identični," je v televizijskem nagovoru dejal Netanjahu. "Hočemo, da se iz Irana odstrani obogateni material; hočemo odstranitev zmogljivosti za bogatenje znotraj Irana; in seveda hočemo, da se Hormuška ožina spet odpre," je dejal.
Iranska vojska je danes opozorila, da bo blokirala še trgovsko pot po Rdečem morju, če bodo ZDA nadaljevale blokado iranskih tankerjev v Hormuški ožini, poročajo tuje tiskovne agencije. Britanski premier Keir Starmer je danes dejal, da se ne bo uklonil pritiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki od Združenega kraljestva zahteva, da se vključi v vojno proti Iranu na strani ZDA. ZDA in Izrael sta v ciljih posredovanja proti Iranu, s katerim se sicer ZDA pogajajo o končanju vojne, povsem usklajena, je danes zatrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Kot cilj pogovorov z Libanonom pa je navedel zagotovitev odstranitve šiitskega gibanja Hezbolah.
21.18 Netanjahu: Izrael in ZDA v ciljih vojne proti Iranu popolnoma usklajena
21.13 Bela hiša: Pogajanja z Iranom se nadaljujejo
21.11 ZDA ne bodo podaljšale izjeme pri sankcijah na rusko nafto
20.27 Ameriška vojska trdi, da je blokada iranskih pristanišč učinkovita
18.45 Iran v okviru pogajanj z ZDA gosti pakistansko delegacijo
16.59 Starmer se ne namerava ukloniti Trumpovim pritiskom
14.22 Trump pozval Kitajsko, naj Iranu ne dobavlja orožja
14.15 Iran zagrozil z blokado Rdečega morja ob nadaljevanju ameriške blokade Hormuške ožine
14.13 Iran ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu nadziral s kitajskim satelitom
13.12 ZDA na Bližnji vzhod pošiljajo na tisoče dodatnih vojakov
8.15 Rusija bi pomagala: "Brez dvoma lahko nadomestimo primanjkljaj virov"
7.42 Trump: Svet bi brez mene razpadel. Pred nami sta dva neverjetna dneva.
6.28 Trump znova napada Nato in papeža
6.25 Trump: Vojna z Iranom je zelo blizu konca
6.23 Ameriška vojska: Blokada je popolnoma ustavila pomorsko trgovino z Iranom
6.20 Libanon: Pogovori z Izraelom so konstruktivni, vendar je potrebno premirje
6.15 Evropa pripravlja vojaško misijo v Hormuzu brez Amerike, Izraela in Irana
21.18 Netanjahu: Izrael in ZDA v ciljih vojne proti Iranu popolnoma usklajena
ZDA in Izrael sta v ciljih posredovanja proti Iranu, s katerim se sicer ZDA pogajajo o končanju vojne, povsem usklajena, je danes zatrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Kot cilj pogovorov z Libanonom pa je navedel zagotovitev odstranitve šiitskega gibanja Hezbolah.
"Naši ameriški prijatelji nas ves čas obveščajo o svojih stikih z Iranom. Cilji ZDA in naši so identični," je v televizijskem nagovoru dejal Netanjahu. "Hočemo, da se iz Irana odstrani obogateni material; hočemo odstranitev zmogljivosti za bogatenje znotraj Irana; in seveda hočemo, da se Hormuška ožina spet odpre," je dejal.
ZDA in Izrael sta vojno proti Iranu sprožila 28. februarja in pri tem kot enega glavnih ciljev navajala preprečitev državi, da pridobi jedrsko orožje. Po dogovoru o prekinitvi ognja sta ameriška in iranska stran minuli konec tedna opravili prvi krog pogajanj o končanju vojne, ki pa ni prinesel rešitve. Pogovori naj bi se v kratkem nadaljevali.
Ni pa napadov na šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, v Libanonu ustavil Izrael. Izraelska in libanonska stran sta se v torek v Washingtonu dogovorila za prva neposredna pogajanja po več desetletjih.
Kot je danes glede ciljev dejal Netanjahu, je njihova prednostna naloga zagotoviti odstranitev Hezbolaha, nato pa tudi zagotoviti "vzdržen mir (...), dosežen prek moči", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
21.13 Bela hiša: Pogajanja z Iranom se nadaljujejo
Naslednji krog pogajanj med ZDA in Iranom bo najverjetneje potekal v Islamabadu, je danes na novinarski konferenci povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Caroline Leavitt. Povedala je, da je Pakistan edini posrednik v pogajanjih, ki so plodna in še vedno potekajo.
Dodala je, da poročila medijev, da so ZDA zahtevale podaljšanje trenutnega premirja, niso resnična. "Videla sem poročila, slabo poročanje zjutraj, da smo uradno zahtevali podaljšanje premirja. To ni res. V tem trenutku smo še vedno zelo vključeni v pogajanja," je dejala Leavitt in dodala, da ima ameriška delegacija dober občutek glede obetov za dogovor.
Na vprašanje okrog blokade Hormuške ožine ni imela odgovora. "Kar zadeva blokado, kot veste, je bila v celoti izvedena in se izvaja proti ladjam vseh držav, ki vplujejo v iranska pristanišča ali iz njih izplujejo. Videla sem tudi nekaj napačnih poročil o tem," je dejala.
"To vključuje vsa iranska pristanišča v Arabskem in Omanskem zalivu, naše sile v regiji pa podpirajo svobodo plovbe za plovila, ki prečkajo ožino v smeri do in iz neiranskih pristanišč. Zavedam se, da je to nekatere predstavnike medijev zmedlo. Podpiramo svobodo plovbe, vendar ne za tankerje ali plovila, ki bi med potekom teh pogajanj koristila iranskemu gospodarstvu," je poudarila.
ZDA in Izrael sta vojno proti Iranu sprožila 28. februarja in pri tem kot enega glavnih ciljev navajala preprečitev državi, da pridobi jedrsko orožje. Iran je v odzivu praktično zaprl Hormuško ožino, ključno za prevoz nafte. ZDA so se na to odzvale z blokado iranskih pristanišč.
Po dogovoru o prekinitvi ognja sta ameriška in iranska stran minuli konec tedna opravili prvi krog pogajanj o končanju vojne, ki pa ni prinesel rešitve. Strani naj bi se v kratkem znova sestali.
21.11 ZDA ne bodo podaljšale izjeme pri sankcijah na rusko nafto
Washington ne namerava podaljšati začasne izjeme pri sankcijah na prodajo ruske nafte, ki je bila že na morju, je danes na novinarski konferenci dejal ameriški minister za finance Scott Bessent, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Splošnega dovoljenja za rusko nafto ne bomo podaljšali," je dejal Bessent dan po tem, ko je ministrstvo za finance sporočilo, da ne bo podaljšalo podobne olajšave za iransko nafto. Oba ukrepa sta bila namenjena ublažitvi globalnih pretresov v oskrbi, ki so posledica ameriško-izraelske vojne proti Iranu.
Teheran se je maščeval z zaprtjem Hormuške ožine in cene nafte so od takrat poskočile, kar je prizadelo države, zlasti tiste, ki so odvisne od izvoza energije s tega območja. Podobno so poskočile tudi cene bencina v ZDA.
Trumpova vlada je marca začasno dovolila prodajo ruske nafte, ki je že bila naložena na tankerjih, s čimer je omilila gospodarske sankcije proti Rusiji, ki so bile uvedene zaradi njene invazije na Ukrajino.
Takrat je ministrstvo za finance izdalo dovoljenje, ki je od 12. marca do 11. aprila dovoljevalo dobavo in prodajo ruske surove nafte in naftnih derivatov, ki so bili natovorjeni na plovila. Kasneje istega meseca je sprejelo podobne ukrepe v zvezi z iransko nafto.
V torek je ministrstvo za finance sporočilo, da bo na Teheran izvajalo največji možni pritisk. "Kratkoročno dovoljenje za prodajo iranske nafte, ki je že obtičala na morju, bo poteklo čez nekaj dni in ne bo podaljšano," je sporočilo ministrstvo.
Prvotno dovoljenje je omogočalo dostavo in prodajo iranske surove nafte in drugih naftnih derivatov, naloženih na ladje, pred 20. marcem in velja do 19. aprila.
20.27 Ameriška vojska trdi, da je blokada iranskih pristanišč učinkovita
Ameriška vojska je danes sporočila, da uspešno izvaja pomorsko blokado pristanišč v Iranu in preprečuje ladjam, da bi vplule v iranska pristanišča ali odplule iz njih. V prvih 48 urah blokade nobena ladja ni uspela iti mimo ameriških sil, je na omrežju X objavilo ameriško centralno poveljstvo (Centcom).
Devet plovil je upoštevalo ukaz ameriških sil, naj se obrnejo in vrnejo v iranska pristanišča ali v obalne vode, je navedlo poveljstvo.
Poveljnik Centcoma, admiral Brad Cooper, je v ločeni objavi zapisal, da so ameriške sile ohranile pomorsko prevlado na Bližnjem vzhodu in učinkovito ustavile pomorsko trgovino v Iranu.
ZDA so blokado Hormuške ožine za vse ladje, ki plujejo v iranska pristanišča ali iz njih, uveljavile v ponedeljek ob 16. uri po srednjeevropskem času.
Javni podatki o ladijskem prometu so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sicer kažejo, da so najmanj tri ladje iz iranskih pristanišč v torek prečkale Hormuško ožino, vendar so se nato obrnile.
Ameriška vojska je pred tem v torek sporočila, da je v okviru blokade Hormuške ožine zaustavila šest ladij, ki so želele zapustiti iranska pristanišča.
Še vedno velja tudi iranska delna blokada Hormuške ožine. Teheran je namreč v odgovor na izraelsko-ameriške napade konec februarja praktično popolnoma zaprl to ključno pomorsko pot, čeprav trdi, da je prehod dovoljen plovilom iz držav, ki jih šteje med prijateljske, kot je denimo Kitajska.
Ob dvojni blokadi je tako plovba skozi Hormuško ožino sedaj dodatno ovirana. Pred uveljavitvijo ameriške blokade jo je prečkalo precej manj ladij od povprečno 138 na dan, kolikor jih je po tej poti plulo pred vojno. Analitiki, politiki in različne organizacije po vsem svetu medtem opozarjajo na katastrofalne posledice za svetovno gospodarstvo.
18.45 Iran v okviru pogajanj z ZDA gosti pakistansko delegacijo
V Iranu so danes potrdili, da prek pakistanskih posrednikov ohranjajo stike z ZDA. V Teheran je medtem prispela pakistanska delegacija, ki jo vodi poveljnik oboroženih sil Asim Munir. Obisk poteka v okviru pogajanj med Iranom in ZDA, ki sicer ob srečanju delegacij obeh držav v Islamabadu pretekli konec tedna niso prinesla dogovora.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je danes v Teheranu sprejel pakistansko delegacijo pod vodstvom Munirja. Njihov prihod je potrdila tudi pakistanska vojska in sporočila, da gre za nadaljevanje "prizadevanj za posredovanje" v pogajanjih med ZDA in Iranom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pakistanska delegacija naj bi Irancem predala nova sporočila Washingtona, govorili naj bi tudi o organizaciji novega kroga pogajanj, še navaja AFP.
Pakistanski premier Šehbaz Šarif je medtem danes odpotoval v Savdsko Arabijo, kjer bo s princem in prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu, do konca tedna pa bo v okviru štiridnevne regionalne turneje obiskal še Katar in Turčijo.
Obiska v Savdski Arabiji in Katarju bosta potekala "v okviru dvostranskih odnosov", medtem ko se bo Šarif v Turčiji udeležil diplomatskega foruma v Antaliji, kjer bo ob robu opravil tudi dvostranska srečanja s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in drugimi voditelji, so sporočili na pakistanskem zunanjem ministrstvu. Šarifa na poti spremlja zunanji minister Išak Dar, ki je bil ob Munirju ključen posrednik v nedavnih pogajanjih med ZDA in Iranom.
Pakistan, ki je minuli konec tedna v Islamabadu gostil prvo srečanje delegacij Irana in ZDA, si prizadeva za čimprejšnjo organizacijo novega kroga pogajanj, potem ko prvi krog ni prinesel dogovora. Tudi ameriški predsednik Donald Trump je v torek namignil na možnost nadaljevanja pogajanj, Šarifova turneja po regiji pa bi lahko pomenila, da bo nov krog pogajanj morda sledil konec tedna, po posvetovanjih z voditelji v regiji.
Iran je medtem danes potrdil, da prek pakistanskih posrednikov ohranja stike z ZDA, kot je po navedbah AFP povedal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagaei. Dodal je, da je Iran med dosedanjimi pogovori zelo jasno izrazil svoja stališča in da bo tako tudi ostalo.
V vojni med ZDA, Izraelom in Iranom sicer trenutno velja krhko dvotedensko premirje, o katerem sta se Washington in Teheran dogovorila pred tednom dni.
Bagaei je povedal, da Iran želi doseči popoln konec vojne in uveljaviti svoje pravice, vključno z odpravo vseh sankcij in odškodnino za vso škodo, ki sta jo ZDA in Izrael povzročila med vojno, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Izpostavil je tudi, da Teheran vztraja pri pravici do miroljubnega jedrskega programa, čeprav ZDA zahtevajo njegovo ukinitev. Dodal pa je, da so se pripravljeni pogajati o stopnji in vrsti obogatitve urana. Pri tem je znova poudaril, da Iran nikoli ni nameraval izdelati jedrskega orožja.
Bagaei je dodal, da Iran podpira diplomatska prizadevanja, vendar pa so se njihove sile pripravljene odzvati na morebitna agresivna dejanja ZDA in Izraela.
16.59 Starmer se ne namerava ukloniti Trumpovim pritiskom
Britanski premier Keir Starmer je danes dejal, da se ne bo uklonil pritiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki od Združenega kraljestva zahteva, da se vključi v vojno proti Iranu na strani ZDA. Trump je pred tem v izjavi za britanski medij Sky News omenil možnost sprememb v trgovinskem dogovoru med Londonom in Washingtonom.
"Ne bomo se pustili zvleči v to vojno. To ni naša vojna. Svojega mnenja ne bom spremenil in ne bom popustil. Vstop v to vojno ni v našem nacionalnem interesu," je Starmer danes dejal v nagovoru v parlamentu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trump je medtem danes zjutraj namenil več kritik Združenemu kraljestvu in politikam vlade v Londonu, zlasti na področju energetike in migracij. V telefonskem pogovoru za britanski Sky News je namignil še, da bi lahko spremenili trgovinski sporazum, s katerim si je London lani zagotovil nižje carine na izvoz v ZDA.
"Nekoliko bolje, vendar še vedno žalostno. In sklenili smo dober trgovinski sporazum. Boljši, kot bi bilo treba. Kar seveda vedno lahko spremenimo," je dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje o trenutnih odnosih med Washingtonom in Londonom.
Trump je britanskega premierja in njegovo vlado kritiziral že kmalu po začetku vojne v Iranu, ki sta jo 28. februarja sprožila Izrael in ZDA.
Starmer je takrat sprva zavrnil ameriško uporabo britanskih zračnih oporišč za napade na Iran, kasneje pa je odobril prošnjo ZDA za uporabo dveh vojaških baz za "specifične in omejene obrambne namene". Trump mu je kmalu zatem očital, da odnosi med državama niso več takšni, kot so bili nekoč.
"Ko smo jih prosili za pomoč, jih ni bilo. Ko smo jih potrebovali, jih ni bilo. In še vedno jih ni," je predsednik ZDA danes znova poudaril v izjavi za Sky News, čeprav je v zadnjem mesecu dni večkrat zatrdil tudi, da so ZDA v vojni proti Iranu že zmagale in da pomoči zaveznikov ne potrebujejo.
Starmerjeva laburistična vlada, ki se je tudi po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo zavzemala za nadaljevanje tradicionalnega posebnega odnosa med Londonom in Washingtonom, je v zadnjem času nekoliko zaostrila svoja stališča in retoriko. Vztrajajo, da se Združeno kraljestvo ne namerava vključiti v vojno v Iranu.
14.22 Trump pozval Kitajsko, naj Iranu ne dobavlja orožja
Predsednik ZDA Donald Trump je danes povedal, da je kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu poslal pismo in ga pozval, naj Iranu ne dobavlja orožja, Ši pa je po njegovih besedah odgovoril, da Kitajska tega ne počne. Pred bližajočim se obiskom v Pekingu je Trump poudaril še, da je "zelo strog" do Kitajske, vendar imata s Šijem dobre odnose.
"Slišal sem, da Kitajska dobavlja orožje Iranu, to je očitno. Napisal sem mu pismo, v katerem sem ga pozval, naj tega ne počne, on pa mi je odgovoril, da tega pravzaprav ne počnejo," je Trump v današnjem intervjuju za televizijo Fox Business povedal glede komunikacije s kitajskim predsednikom.
Predsednik ZDA bo sredi maja obiskal Kitajsko in se sestal s predsednikom Ši Džinpingom, potem ko so srečanje nekoliko zamaknili zaradi vojne proti Iranu.
Novinarka Maria Bartiromo je predsednika ZDA v tej luči vprašala, ali bodo "premiki v zvezi z nafto, zlasti zaradi Irana, Venezuele in izjav o Kubi, kakorkoli spremenili dinamiko srečanja". "Ne verjamem. On je tisti, ki potrebuje nafto, mi pa ne," je odgovoril Trump.
Poudaril je še, da je bil vedno zelo strog do Kitajske, pri čemer je naštel različne ukrepe, ki so jih sprejele ZDA, vključno z visokimi carinami. Kljub temu s Šijem ohranjata dobre odnose, je dodal.
Trump je sicer v nedeljo zagrozil z uvedbo dodatnih 50-odstotnih carin na kitajsko blago, če bo Peking vojaško pomagal Irancem, potem ko so ameriški mediji minuli konec tedna poročali, da naj bi Kitajska Iranu dobavila pošiljko ročnih raketometov in načrtovala dobavo novega sistema zračne obrambe.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Džjakun je v torek dejal, da so ta poročila "v celoti izmišljena", in napovedal protiukrepe v primeru uresničitve Trumpove grožnje z uvedbo carin.
Kitajska je ključna gospodarska partnerica Irana, saj kupi večino njegove nafte, vendar pa državi nimata sklenjenega nobenega dogovora o vojaškem sodelovanju, tako da več analitikov meni, da Peking odnos med državama dojema bolj poslovno. Kitajska ima močne gospodarske vezi tudi z drugimi zalivskimi državami in je bila kritična do iranskih napadov nanje v tej vojni, večkrat je pozvala k prekinitvi spopadov in vzpostavitvi dialoga.
14.15 Iran zagrozil z blokado Rdečega morja ob nadaljevanju ameriške blokade Hormuške ožine
Iranska vojska je danes opozorila, da bo blokirala še trgovsko pot po Rdečem morju, če bodo ZDA nadaljevale blokado iranskih tankerjev v Hormuški ožini, poročajo tuje tiskovne agencije.
V izjavi za iransko državno televizijo je vodja iranskega vojaškega centralnega poveljništva Ali Abdolahi dejal, da nadaljevanje blokade ZDA ter ustvarjanje "negotovosti za iranska trgovska plovila in tankerje" pomeni uvod v kršitev premirja.
"Močne oborožene sile islamske republike ne bodo dovolile nadaljnjega izvoza ali uvoza v Perzijskem zalivu, Omanskem zalivu in Rdečem morju," je v izjavi dejal Abdolahi.
Iran zaradi vojne, ki so jo proti njemu konec februarja začeli ZDA in Izrael, blokira Hormuško ožino, ki povezuje Perzijski in Omanski zaliv.
Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je danes sporočilo, da ZDA izvajajo popolno blokado iranskih pristanišč in so popolnoma ustavile pomorsko trgovino z islamsko republiko. ZDA so blokado iranskih pristanišč začele v ponedeljek popoldne po srednjeevropskem času.
Centcom je tedaj pojasnil, da uveljavitev blokade pomeni, da lahko prestrežejo, preusmerijo ali zajamejo vsa plovila, ki bodo brez dovoljenja vstopila na blokirano območje ali ga zapustila, ne glede na to, pod katero zastavo bodo plula. Dodali so, da bodo ob ustreznem pregledu prečkanje dovolili ladjam s humanitarnimi pošiljkami, kot so hrana in zdravila.
Blokada ameriške mornarice velja le za ladje, ki imajo kot začetno ali končno točko plovbe navedeno iransko pristanišče. Pri tem za zdaj ni jasno, kako ZDA dejansko izvajajo nadzor.
ZDA so blokado uvedle po pogajanjih v Islamabadu, kjer delegacijama ZDA in Irana ni uspelo doseči sporazuma o končanju vojne. V Teheranu so poudarili, da je ameriška blokada Hormuške ožine nezakonita in pomeni piratstvo. Opozorili so še, da nobeno pristanišče v Perzijskem zalivu ne bo varno, če bodo ogrožena iranska pristanišča.
14.13 Iran ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu nadziral s kitajskim satelitom
Iranska revolucionarna garda (IRGC) je skrivaj pridobila kitajski vohunski satelit, s pomočjo katerega je Teheran med vojno lahko vodil napade na ameriška vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu, kaže danes objavljena preiskava časnika Financial Times (FT).
Zračne in vesoljske sile iranske revolucionarne garde so satelit TEE-01B pridobile konec leta 2024, potem ko je bil iz Kitajske izstreljen v vesolje, ob sklicevanju na razkrite iranske vojaške dokumente poroča FT. Satelit je proizvedla in izstrelila kitajska družba Earth Eye.
Iranski vojaški poveljniki so satelit uporabili za nadzor ameriških vojaških lokacij v regiji. Po navedbah časnika je satelit 13., 14. in 15. marca posnel fotografije zračnega vojaškega oporišča Princ Sultan v Savdski Arabiji. Ameriški predsednik Donald Trump pa je 14. marca potrdil, da so bila v omenjenem oporišču zadeta ameriška letala.
Poleg vojaških oporišč je satelit nadzoroval tudi civilno infrastrukturo v Perzijskem zalivu, na primer kontejnersko pristanišče Hor Fakan ter elektrarno in obrat za razsoljevanje Kidfa v Združenih arabskih emiratih, eno največjih tovarn aluminija na svetu v Bahrajnu in mednarodno letališče Dukm v Omanu.
Zračne in vesoljske sile IRGC, pod katere spadata iranski program za balistične rakete in drone ter vesoljski program, so plačale okrog 250 milijonov juanov (približno 31 milijonov evrov) za pridobitev nadzora nad satelitskim sistemom, kažejo dokumenti, ki jih je videl časnik. V skladu z dogovorom Irancem programsko opremo in omrežje za delovanje satelita na kopnem v času njegove življenjske dobe zagotavlja družba Emposat s sedežem v Pekingu.
Da je Iran z raketami in droni med vojno napadal sosednje države in hkrati uporabljal satelit, ki je bil proizveden na Kitajskem, utegne biti zelo občutljiva tema v regiji, poroča FT. Kitajska je namreč največja trgovska partnerica držav Perzijskega zaliva in največji kupec njihove nafte.
Kitajsko zunanje ministrstvo in ministrstvo za trgovino, družba Earth Eye ter Emposat se na prošnje časnika za komentar niso odzvali. Prav tako se ni odzvala ameriška obveščevalna agencija Cia, iz Bele hiše pa so v odgovoru časniku spomnili na nedavne besede predsednika Donalda Trumpa, da bo Kitajska naletela na velike težave, če bo Iranu dobavila sisteme zračne obrambe.
13.12 ZDA na Bližnji vzhod pošiljajo na tisoče dodatnih vojakov
Združene države Amerike bodo v prihodnjih dneh na Bližnji vzhod poslale na tisoče dodatnih vojakov. Trumpova administracija tako še dodatno pritiska na Iran, da bi sklenil dogovor, so za Washington Post povedali ameriški uradniki.
Isto poročilo navaja, da v primeru nespoštovanja premirja razmišljajo tudi o novih zračnih napadih ali celo kopenskih operacijah.
Uradniki so povedali, da bo približno 6.000 vojakov z letalonosilke USS George H. W. Bush na Bližnji vzhod spremljalo več vojnih ladij.
8.15 Rusija bi pomagala: "Brez dvoma lahko nadomestimo primanjkljaj virov"
Rusija lahko nadomesti primanjkljaj virov za Kitajsko in druge države, je danes na novinarski konferenci v Pekingu ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal v odgovoru na vprašanje, povezano s Hormuško ožino. Poleg tega je napovedal, da bo ruski predsednik Vladimir Putin v prvi polovici leta obiskal Kitajsko.
7.42 Trump: Svet bi brez mene razpadel. Pred nami sta dva neverjetna dneva.
Donald Trump je za ABC News dejal, da ne razmišlja o podaljšanju premirja, ki poteče naslednji torek, saj meni, da za to ne bo potrebe. Napovedal je, da bodo sledili vznemirljivi dogodki. "Mislim, da nas čakata dva neverjetna dneva," je dejal. "Resnično verjamem v to."
Na vprašanje, ali se bo vojna končala z dogovorom ali preprosto z objavo uničenja sovražnikovih vojaških zmogljivosti, je Trump odgovoril, da sta oba izida mogoča. "Lahko bi se končala na oba načina, vendar mislim, da je dogovor boljša možnost, ker jim omogoča obnovo," je pojasnil. "Zdaj imajo resnično drugačen režim. Kakorkoli že, radikalce smo odpravili. Izginili so," je dodal.
Omenil je tudi svojo vlogo v svetovni politiki. "Če ne bi bil predsednik, bi svet razpadal," je sklenil Trump.
6.28 Trump znova napada Nato in papeža
Ameriški predsednik Donald Trump je v seriji objav na svojem družbenem omrežju Truth Social znova kritiziral papeža Leona in Nato. V eni od objav je prosil, naj nekdo "prosim pove papežu Leonu, da je absolutno nesprejemljivo, da ima Iran jedrsko bombo". Trump je tudi trdil, da so iranske oblasti v zadnjih dveh mesecih ubile "vsaj 42 tisoč" protestnikov.
V drugi objavi je ponovil svojo že znano kritiko Severnoatlantske zveze. Dejal je, da NATO "ni bil z nami in ga tudi v prihodnje ne bo".
6.25 Trump: Vojna z Iranom je zelo blizu konca
Donald Trump je dejal, da je vojna z Iranom "zelo blizu konca", in ponovil podobne trditve, ki jih je podal v zadnjih tednih. V intervjuju za Fox Business je ameriški predsednik med drugim dejal, da si Teheran "obupano" želi doseči dogovor, poročajo tuji mediji.
"Mislim, da je blizu konca. Da, mislim, da je zelo blizu konca," je Trump povedal za Fox.
Nato je dodal: "Veste, če bi se zdaj umaknili, bi potrebovali 20 let, da obnovijo državo. In še nismo končali. Ampak bomo videli, kaj se bo zgodilo. Mislim, da si obupno želijo skleniti dogovor."
Trump je tudi namignil, da bi se pogovori med ZDA in Iranom lahko nadaljevali, za New York Post pa povedal, da se "lahko nekaj zgodi v naslednjih dveh dneh". Prvi krog pogovorov, ki je potekal prejšnji konec tedna v Pakistanu, se je končal brez resolucije.
Medtem je podpredsednik JD Vance včeraj na dogodku na Univerzi v Georgii dejal, da si Trump želi doseči "velik dogovor" s Teheranom.
6.23 Ameriška vojska: Blokada je popolnoma ustavila pomorsko trgovino z Iranom
Ameriška vojska CENTCOM pravi, da je pomorska blokada, ki je bila uvedena v začetku tega tedna, "popolnoma ustavila gospodarsko trgovino" z Iranom. Blokada iranskih pristanišč je bila "v celoti izvedena", da bi zagotovili ameriško "pomorsko prevlado na Bližnjem vzhodu", je sporočilo ameriško centralno poveljstvo in dodalo, da v prvih 24 urah nobena ladja ni prečkala blokade. Hkrati so ameriške sile nudile podporo plovilom, ki so potovala skozi Hormuško ožino do pristanišč zunaj Irana.
Statement from Adm. Brad Cooper, CENTCOM commander: pic.twitter.com/dJxKJcEcmO
— U.S. Central Command (@CENTCOM) April 15, 2026
Ukrepi so bili sprejeti, potem ko je Donald Trump zagrozil, da bo "odpravil" Teheranova hitra napadalna plovila, če se bodo približala ameriškim vojnim ladjam. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian se je odzval z opozorilom, da bodo grožnje "imele daljnosežne posledice za svet".
6.20 Libanon: Pogovori z Izraelom so konstruktivni, vendar je potrebno premirje
Libanonska veleposlanica v ZDA Nada Hamadeh Moawad je poudarila nujno potrebo po končanju konflikta med Izraelom in Hezbolahom. Njena izjava je sledila predhodnemu krogu pogovorov med Izraelom in Libanonom v Washingtonu, ki jih je po poročanju Reutersa označila za "konstruktivne".
Moawad, ki se je včeraj udeležila srečanja, je pozvala k premirju v izraelskem konfliktu z militantno skupino, ki jo podpira Iran. Zahtevala je tudi "konkretne ukrepe za rešitev in ublažitev hude humanitarne krize". To so prvi neposredni pogovori med državama v zadnjih nekaj desetletjih.
Njen izraelski kolega Yechiel Leiter, ki je bil prav tako na srečanju v ameriški prestolnici, je dejal, da sta državi "na isti strani", da bi "osvobodili Libanon" izpod Hezbolaha, ki deluje v tej državi.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je gostil pogovore, je srečanje označil za "zgodovinsko priložnost".
6.15 Evropa pripravlja vojaško misijo v Hormuzu brez Amerike, Izraela in Irana
Evropske države pripravljajo načrt za vojaško misijo, ki bi po koncu vojne zagotovila prosto plovbo skozi Hormuško ožino, vendar ZDA v operaciji ne bi sodelovale.
Po poročanju Wall Street Journala gre za široko koalicijo držav, ki bi vključevala ladje za odstranjevanje min in druga vojaška plovila.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da bo misija izključno obrambna in ne bo vključevala "vojskujočih se strani", kar pomeni ZDA, Izraela in Irana. Evropski diplomati poudarjajo tudi, da evropske ladje ne bodo pod poveljstvom ZDA.
Načrt si prizadeva povrniti zaupanje ladjarjev in omogočiti varen prehod skozi eno najpomembnejših plovnih poti na svetu, skozi katero prehaja približno petina svetovne nafte.
V misiji bi očitno sodelovala tudi Nemčija, ki se doslej ni želela vojaško vključiti. Sodelovanje Berlina bi lahko znatno okrepilo operacijo, saj ima Nemčija ključne vojaške zmogljivosti, zlasti na področju odstranjevanja min.
Odločitev o sodelovanju bi lahko bila sprejeta že ta teden, vendar je potrebna odobritev parlamenta.
