Nedelja, 28. 1. 2024, 4.00
2 meseca, 3 tedne
Na današnji dan (28. januar) …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Slovenski rokometaši so na svetovnem prvenstvu leta 2017 v Franciji osvojili bronasto odličje.
... leta 2017 so slovenski rokometaši na svetovnem prvenstvu v Franciji v tekmi za tretje mesto po velikem preobratu premagali Hrvaško z 31:30 (13:18) in osvojili bronasto medaljo.
Slovenci so v 40. minuti zaostajali za osem (16:24) zadetkov, v naslednjih desetih minutah z junaško predstavo prepolovili visok zaostanek in znižali na 23:27, v 58. minuti povsem nevtralizirali visok zaostanek in izenačili na 29:29, na koncu pa projektilu Boruta Mačkovška slavili z 31:30.
Slovenski rokometaši so tako pod taktirko vročekrvnega selektorja Veselina Vujovića poskrbeli še za zgodovinsko prvo odličje še na svetovnem prvenstvu. Sploh prvo medaljo za slovenski rokomet so Slovenci osvojili leta 2004 na domačem evropskem prvenstvu leta 2004, ko so bili srebrni.
... leta 2022 so Slovenci Ema Klinec, Cene Prevc, Urša Bogataj in Anže Lanišek zmagali na tekmi mešanih ekip svetovnega pokala v smučarskih skokih v Willingenu. Slovenci so v konkurenci devetih ekip zbrali 862,6 točke, 62,9 več od drugouvrščene Norveške in 83,1 od tretjeuvrščene Avstrije.
… leta 1978 sta se rodila Jasmin Handanović in Gianluigi Buffon. Oba sta postala imenitna nogometna vratarja, a je drugi vendarle precej uspešnejši, prava legenda.
Ljubljančan Handanović, bratranec še uspešnejšega slovenskega čuvaja mreže Samirja Handanovića, je zadnja leta standarden in domala nezamenljiv član nogometnega kluba iz Maribora, s katerim je osvojil pet naslovov državnega prvaka, uspešno pa je vijolično barvo branil tudi v ligi Europa in Ligi prvakov. Za slovensko reprezentanco je zaigral na osmih temah, v klubski karieri pa igral za Olimpijo, Triglav, Zagorje, Svobodo in Koper, preizkusil se je tudi v tujini, pri Mantovi in Empoliju.
Gianluigi Buffon je legenda torinskega kluba Juventus in italijanske reprezentance, danes velja za najbolj cenjenega nogometnega vratarja na svetu. Prvo profesionalno pogodbo je podpisal s Parmo leta 1995, leta 2001 pa je za takrat neverjetnih 53 milijonov evrov prestopil k Juventusu. Tega je po 18 sezonah in 509 odigranih tekmah zapustil pri zrelih 40 letih in se preselil v Pariz.
S staro damo je osvojil deset naslovov italijanskega prvaka, a so mu dva zaradi podkupovalnih afer v italijanskem nogometu odvzeli. V finalu Lige prvakov pa je Juventus trikrat zaigral v finalu in trikrat izgubil. Z italijansko reprezentanco se je leta 2006, za katero je do leta 2017, ko se je upokojil, zbral kar rekordnih 175 nastopov, veselil naslova svetovnega prvaka.
Zgodilo se je še:
Leta 1900 so v Leipzigu ustanovili Nemško nogometno zvezo (DFB), ki je sprva štela 86 klubov. Danes jih združuje več kot 25 tisoč.
Leta 1951 so odprli štadion Fonte Nova v Salvadorju v Bahii v Braziliji, ki sprejme 66.080 navijačev. Na tem objektu tekme igra Esporte Clube Bahia.
Leta 1996 je slovenski skakalec Primož Peterka le dan po svoji prvi zmagi v svetovnem pokalu v Zakopanah zasedel drugo mesto. Premagal ga je le Avstrijec Andreas Goldberger, tretji je bil Finec Ari Pekka Nikkola.
Leta 1996 je novozelandska smučarka Claudia Riegler zmagala na slalomu za svetovni pokal v francoskem Serre Chevalierju. To je bila njena prva zmaga v karieri. Nataša Bokal je končala na četrtem mestu, Urška Hrovat pa je bila osma.
Leta 1998 je pariški nogometni štadion Stade de France, ki sprejme kar 80 tisoč gledalcev, prvič uradno odprl vrata. Prelep objekt sta s prijateljsko tekmo krstili reprezentanci Francije in Španije, izid ob koncu pa je bil 1:0 za domače nogometaše. Novi štadion je med drugim gostil tudi tekmo ob odprtju svetovnega prvenstva istega leta.
Leta 2005 je slovenska moška rokometna reprezentanca v četrtem krogu svetovnega prvenstva v Tuniziji izgubila proti Češki s 26:28 (14:17). Pri Slovencih se je izkazal Matjaž Brumen s sedmimi goli.
Leta 2017 je slovenska alpska smučarka Ilka Štuhec osvojila tretje mesto na smuku za svetovni pokal v italijanski Cortini d'Ampezzo. Zmagala je Švicarka Lara Gut, na drugem mestu je pristala Italijanka Sofia Goggia.
Leta 2017 je slovenski deskar Žan Košir, dvakratni dobitnik olimpijske kolajne iz Sočija, na tekmi za svetovni pokal v paralelnem veleslalomu na domači Rogli zasedel tretje mesto. Zmagal je Švicar Nevin Galmarini, ki je v finalu za 12 stotink ugnal Bolgara Radoslava Jankova.
Leta 2018 je slovenski smučarski skakalec Anže Semenič zmagal na tekmi svetovnega pokala v Zakopanah. V drugi seriji se je s skokom 137,5 metra zavihtel s petega mesta po prvi seriji na najvišjo stopničko. Slovensko slavje je dopolnil Peter Prevc s tretjim mestom. Med obema Slovencema je pristal Nemec Andreas Wellinger.
Leta 2018 je švicarski teniški igralec Roger Federer zmagal na odprtem prvenstvu Avstralije in osvojil že svoj 20. turnir za veliki slam v karieri. Drugi nosilec turnirja v Melbournu je v finalu po treh urah in treh minutah igre v petih nizih s 6:2, 6:7 (5), 6:3, 3:6 in 6:1 premagal šestega nosilca, Hrvata Marina Čilića.
Leta 2021 je pri 60 letih v domovini za posledicami srčne bolezni umrl nekdanji španski dirkač formule 1 Adrian Campos. V F1 je Campos v letih 1987 in 1988 zbral 21 nastopov na velikih nagradah za Minardi, točk pa ni osvojil.
Leta 2023 je slovenska smučarska skakalka Ema Klinec na tekmi svetovnega pokala smučark skakalk v nemškem Hinterzartnu osvojila drugo mesto, potem ko je bila šesta po prvi seriji. Zmagala je domačinka Katharina Althaus.
Leta 2023 je slovenski smučarski skakalec Domen Prevc na tekmi v poletih na Kulmu v Avstriji zasedel tretje mesto. Zmagal je Norvežan Halvor Egner Granerud pred Avstrijcem Stefanom Kraftom.
Leta 2023 je Belorusinja Arina Sabalenka v finalu odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu s 4:6, 6:3 in 6:4 premagala Jeleno Ribakino iz Kazahstana. Sabalenka je prvič slavila na turnirjih velike četverice.
Rodili so se:
1947 nekdanji španski nogometaš Jose Francisco Rojo Arroita
1949 ameriški košarkarski trener Gregg Popovich
1965 nekdanji litovski nogometaš Arminas Narbekovas
1969 nekdanji češki nogometaš Petr Kouba
1974 nekdanji slovenski igralec namiznega tenisa Saša Ignjatović
1976 nekdanji grški nogometaš Miltiadis Sapanis
1977 japonski dirkač Takuma Sato
1978 nekdanji senegalski nogometaš Papa Bouba Diop
1978 italijanski nogometaš Gianluigi Buffon
1978 nekdanji slovenski nogometaš Jasmin Handanović
1978 nekdanji angleški nogometaš Jamie Carragher
1979 nekdanji slovenski rokometaš Robi Šantl
1983 slovenski nogometaš Leon Panikvar
1984 ameriški košarkar Andre Iguodala
1985 latvijski hokejist Lauris Darzinš
1985 avstralska plavalka Libby Trickett
1986 angleška atletinja Jessica Ennis Hill
1993 ganski nogometaš Richmond Boakye
1994 švicarski alpski smučar Urs Kryenbühl
1996 slovenska rokometašica Nataša Ljepoja
1997 hrvaški nogometaš Bojan Knežević
2005 italijanska plavalka Benedetta Pilato
2006 slovenski nogometaš Mark Tomšič
Preberite še:
