Nedelja, 25. 1. 2026, 4.00
3 ure, 53 minut
Skok v športno preteklost
Dan, ko so se rodile zimske olimpijske igre
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Na današnji dan pred 102 letoma so se v Chamonixu v Franciji začele prve zimske olimpijske igre. Tedaj je bil sicer ta zgodovinski dogodek poimenovan kot teden zimskega športa in zgolj neke vrste dodatek "pravim", letnim igram, ki so se tistega leta odvile v Parizu. Mednarodni olimpijski komite (MOK) pod vodstvom ustanovitelja modernega olimpizma, barona Pierrea de Coubertina, je na ta način popustil vse večjim pritiskom članic Moka, da si zimski športi zaslužijo enakovredno obravnavo. Leta 1925 so v Moku retroaktivno teden zimskih športov tudi uradno razglasili za prve zimske olimpijske igre.
Prve zimske olimpijske igre so bile sprva le dodatek poletnim.
Vse od leta 1921 so se namreč v mednarodnem olimpijskem gibanju stopnjevali pritiski po vključitvi zimskih športov v olimpijski program. To je bilo seveda neizvedljivo, le drsanje in hokej na ledu sta bila del olimpijskega programa letnih iger. Preboj se je torej zgodil leta 1924, ko je bilo prirediteljem pravih, tedaj že uveljavljenih letnih iger naročeno, da pozimi izpeljejo še zimski dodatek. Francozi so se tako odločili za januarsko zimsko uverturo poletnih pariških iger v Chamonixu.
Dogodek je bil uspešen, leto kasneje so ga v Moku tudi uradno sprejeli kot zimsko različico olimpijskih iger, se odločili, da bo tekmovanje potekalo vsaka štiri leta in vse do leta 1992 so bile poletne in zimske olimpijske igre prirejene v istem letu.
Pod zastavo Kraljevine SHS dva Slovenca
Na prvih ZOI je tekmovalo 304 športniki (od teh 11 žensk), pomerili pa so se v nordijskem smučanju, umetnostnem ter hitrostnem drsanju, bobu, curlingu in hokeju na ledu, kot demonstracijski šport pa so organizirali tudi predhodnico današnjega biatlona, t. i. military patrol. Jugoslavijo oziroma tedaj Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev so zastopali štirje tekači na smučeh, dva Slovenca Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj, pa dva Hrvata Dušan Zinaja in Mirko Pandaković.
Prvo zlato Američanu, blesteli Skandinavci
Charles Jewtraw je osvojil prvo zlato medaljo na ZOI.
Prvo zlato kolajno na ZOI je osvojil ameriški hitrostni drsalec Charles Jewtraw, večino odličij pa so pobrali skandinavski športniki, prednjačili so finska hitrostna drsalca Clas Thunberg (3 zlate, srebrno in bronasto) in Julius Skutnabb (zlato, srebro in bron)ter norveški tekač na smučeh Thorleif Haug (3 zlate). Švigelj je z 32. mestom v teku na 18 kilometrov poskrbel za najboljši jugoslovanski oziroma slovenski dosežek.
Kanadčani prejeli le tri gole, dali so jih 110
Kanadčani so ubranili olimpijsko zlato iz iger leta 1920 v Antwerpnu, ko je bil hokej še del letnih olimpijskih iger. V Chamonixu je državo, v kateri se je najhitrejša moštvena igra rodila, zastopala ekipa Toronto Granites in tekmecem v skupinskem delu zabila 85 golov, prejela pa ni nobenega. Češkoslovaško so kanadski hokejisti premagali s 30:0, Švedsko z 22:0 in Švico s 33:0. V zaključnem delu turnirja so se znesli še nad Veliko Britanijo (19:2) in ZDA (6:1). Američani so bili srebrni, Britanci pa bronasti. Olimpijsko zlato s poletnih iger v Antwerpnu je ubranil tudi švedski umetnostni drsalec Gillis Grafström.
Kanadski hokejisti so se poigrali s konkurenco.
Zlata odličja tudi alpinistom
De Cubertain je zlata olimpijska odličja osebno podelil še članom britanske alpinistične odprave, ki je poskušala leta 1922 prva osvojiti Mount Everest. Odpravi, ki jo je vodil Charles G. Bruce, vrha ni uspelo osvojiti, so pa z 8.321 metri postavili svetovni rekord. Ta odprava je prvič uporabljala dodatni kisik, prekinjena je bila zaradi plazu, ki je v smrt odnesel sedem šerp. Ti so bili prve uradno zabeležene alpinistične žrtve na najvišji gori sveta.
