Sobota, 28. 9. 2019, 4.00
2 meseca, 2 tedna
Sobotni intervju - Samo Miklavc
Kot iz topa izstrelil, zakaj so Slovenci glavni favoriti za zlato medaljo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,64
6
Samo Miklavc je navdušen nad predstavami slovenskih odbojkarjev. Verjame, da lahko osvojijo tudi zlato medaljo.
"V tem položaju, v katerem smo, smo glavni kandidat za zlato medaljo. Ko sem spremljal druge dvoboje, so bili na nižji ravni kot denimo naši tekmi proti Rusiji in Poljski," izpostavlja slovenski odbojkarski strokovnjak Samo Miklavc, ki zelo dobro pozna zdajšnjo generacijo. S fanti se je namreč pred štirimi leti kot pomočnik takratnemu selektorju Andrei Gianiju veselil srebrnega odličja na evropskem prvenstvu. Verjame, da lahko fantje naredijo v nedeljo še korak naprej, ne razume pa besed, ki so prišle iz poljskega tabora.
Samo Miklavc je že nekaj let vpet v trenersko delo. Kot pomočnik je pomagal selektorjema Andrei Gianiju, s katerim se je na evropskem prvenstvu leta 2015 veselil srebrnega odličja, in Slobodanu Kovaču. Aktiven je tudi na klubskem področju, pohvali pa se lahko, da je bil kot aktiven športnik del članske izbrane vrste, ki je leta 2001 nastopila na premiernem evropskem prvenstvu. Po njegovem mnenju so slovenski odbojkarji na dobri poti, da v nedeljo spišejo novo poglavje v zgodovini slovenske odbojke in se zavihtijo na sam evropski vrh.
Kako lepo je biti Slovenec v teh dneh, ko naši odbojkarji blestijo na evropskem prvenstvu?
Zelo sem vesel, ponosen, da smo že zdaj pred finalom dosegli lep rezultat. Ni še konec. S selektorjem sem govoril in dejal je, da se tu ne bomo ustavili. Gremo do vrha. Pred štirimi leti sem bil kot pomočnik del zasedbe, ki je osvojila srebrno medaljo, zdaj del novinarske ekipe na radiu. Lepo je biti ob vseh teh uspehih.
V kakšni meri se vas je dotaknila odbojkarska evforija, ki je zavladala celotni Sloveniji? Tako rekoč vsi govorijo o odbojki. Tudi tisti, ki je sicer ne spremljajo.
Slovenci smo takšen narod. Ko se nekaj dogaja, potegne celotno državo. Zlasti na domačem terenu. Evropsko prvenstvo je bilo izreden dogodek. Z dekleti na treningu nenehno govorimo o tem, predebatiramo, kaj se je zgodilo, na tapeti so bile vstopnice … Fenomenalno je biti del tega.
Zagotovo so vas pred tekmo kaj spraševali o morebitnih vstopnicah za polfinalni obračun. Ne nazadnje so celo odbojkarji sami prosili, naj jih ljudje ne kličejo, ker bi se radi v miru pripravili na tekmo.
Od skupinskega dela naprej so me po družbenih omrežjih in raznoraznih kanalih spraševali glede vstopnic. V skupinskem delu je še bilo možno, v izločilnih bojih so bile težko dosegljive. Za polfinale sploh. Ljudje so čakali tudi na bencinskih servisih.
Kakšno sliko je dala Slovenija v svet, če gledava širše - navijaška kulisa in uspeh odbojkarjev?
Uspeh celotne Slovenije, Odbojkarske zveze Slovenije z Metodom Ropretom in ožjimi sodelavci, ima velik pomen. Prej nihče ni mislil, da se lahko kaj takega zgodi. Da imamo dobro reprezentanco, ki se lahko kosa z najboljšimi … Nismo si mogli predstavljati, da bo takšna evforija, polne Stožice. Sanjali smo lahko kaj takšnega. Pohvala vsem, ki so bili deležni spektakla, ki se še ni zaključil. Postavljena bo še pika na i.
Samo Miklavc (levo) na evropskem prvenstvu opravlja vlogo strokovnega komentatorja na Valu 202.
Ali ste pričakovali, da bodo Stožice na tem prvenstvu pokale po šivih?
Pričakoval in upal sem. Do zdaj je bila praksa, da je bilo na reprezentančnih tekmah od štiri do šest tisoč navijačev. Da smo v polfinalu še dodatna stojišča zapolnili, si ni nihče predstavljal. Vodilni so lahko zadovoljni.
Katere so bile vaše prve misli po presenetljivi, a zasluženi polfinalni zmagi nad Poljaki? Katera čustva so prišla na plan? Kakšen ponos ste občutili?
Podoživljal sem našo evforijo iz Bolgarije, kjer smo leta 2015 postali srebrni. Takrat smo v četrtfinalu premagali Bolgare, nato v polfinalu Italije, v finalu pa izgubili s Francozi. Predstavljal sem si, kaj fantje čutijo. Zdaj je bilo še drugače, ker je uspeh nastal na domačih tleh. V polnih Stožicah. Fantje se zavedajo svoje kakovosti in to so pokazali na igrišču. Pred štirimi leti se je tudi ustvarila evforija. Nismo mogli verjeti. A so bili zdaj vsi skupaj bistveno bolj pripravljeni. Od zveze naprej.
Povrhu vsega so nosilci tako rekoč identični kot iz leta 2015, kar pomeni, da so še bolj izkušeni.
To je prednost naše ekipe. Zasluga gre tem fantom. Celotno desetletje vlagajo poletja, tudi družinske proste dneve. Povrhu vsega imajo naporne klubske sezone. Zelo so homogeni. Drug drugemu želijo pomagati. To je ta moč, ki je pri drugih ekipah, ki so bile v Stožicah, nisem opazil.
Leta 2015 smo prvič skakali po takšnih stopnicah. Zdaj tekmujemo na največjih možnih tekmovanjih. Liga narodov, lepe možnosti imamo tudi, da se prek kvalifikacij uvrstimo na olimpijske igre.
Takrat vas ni nihče pričakoval tako visoko in napovedoval uvrstitev v finale. Tudi letos strokovna javnost ni napovedovala Sloveniji česa takšnega. Kaj je bil pred leti ključ, da se je zgodil preporod?
Zagotovo prihod Andrea Gianija. Tudi način dela je bil drugačen. Igralci so verjeli vanj. To je bila glavna razlika.
Zanimivo je, da sta bila pri obeh uspehih na čelu italijanska strokovnjaka. Zakaj menite, da slovenskim odbojkarjem ne ležijo strokovnjaki z območja nekdanje Jugoslavije, kot sta bila Veselin Vuković (2010-2012) in Slobodan Kovač (2017-2018), italijanski pa. Andrea Giani jih je popeljal leta 2015 do srebrnega odličja, njegovo delo pa lahko v nedeljo nagradi Alberto Giuliani.
Ne bi se strinjal. Vsi so dobri strokovnjaki. Tudi Slobodan Kovač je naredil dobro delo. Na zadnjem evropskem prvenstvu smo imeli smolo, ker je bil poškodovan Klemen Čebulj. Slovenija ima od šest do devet kakovostnih igralcev. Ti morajo biti zdravi. Sicer pa italijanski sistem pri nas res deluje.
Kaj imata Italijana več? Kaj je njuna posebnost?
Nasploh so italijanski strokovnjaki zelo pedantni. Veliko energije vložijo v šport, sam trening. Gredo v podrobnosti. 24 ur na dan živijo za to. Izredno so izobraženi. Tudi v športnem smislu. Vsemu posvečajo veliko pozornosti. Vidim, da uživajo v tem, kako popravljajo stvari, ki jih je treba. Ni jim škoda nobenega časa. Posvetijo se posamezniku ter jasno celotni ekipi. Zelo uživajo. Prepričani so o svojem znanju.
Leta 2015 je bil pomočnik Andrei Gianiju. Takrat je Slovenija prišla do zgodovinske srebrne medalje.
Tudi sami ste nosili dres slovenske reprezentance. Celo takrat, ko se je prvič uvrstila na evropsko prvenstvo. Leta 2001 je bilo to. Kakšen korak je bil takrat storjen za Slovenijo? Kar devet let je trajalo za ta podvig.
Zelo velik korak je bil. Takrat je na prvenstvu nastopilo le 12 reprezentanc. Na prvenstvo se je bilo težko uvrstiti. Če gledamo letošnje evropsko prvenstvo, kar nekaj kakovostnih reprezentanc ni prišlo med najboljši osem. Delali smo korake naprej. Zdajšnja generacija je res fenomenalna. V fizičnem smislu je precej močnejša od nas. Uživamo, ko jih gledamo.
Bi lahko rekli, da ste orali ledino današnji generaciji, kar se velikih tekmovanj tiče?
To pa, da. Na klubski sceni se je denimo zgodil ACH Volley. Nekateri starejši igralci so na mlade prenesli dragocene izkušnje, ki jih morajo pri svojem razvoju dobiti. To se zdaj ne dogaja toliko. Na klubski ravni namreč. Dobri igralci gredo hitro v tujino. V reprezentanci pa tisti mladi, ki so prisotni, dobivajo dragocene izkušnje od starejših. Kot je denimo v tej izbrani vrsti.
Trenutni rod je dokazal že pred štirimi leti, da v sebi nosi kakovost. Tudi sami govorite o fantastični generaciji. Kako potem gledate na besede poljskih odbojkarjev in prav tako njihovega selektorja, ki so pred tekmo tako podcenjevali slovensko izbrano vrsto in poudarjali, da Slovenija nima kakovosti za finale?
To me, pošteno povedano, preseneča. Če pogledamo sestavo naše reprezentance, vidimo, da igrajo v kakovostnih klubih. Naslednje leto igramo v ligi narodov. Bili smo na svetovnem prvenstvu. Ne vem, zakaj nas podcenjujejo. Tudi na terenu so fantje pokazali svojo moč. Na igrišču je slika drugačna. Fantje delujejo zrelo. Nadigrali so tekmece, ki so bili na papirju favoriti. Vsa čast. Lahko se zahvalimo ljudem, ki to govorijo, saj naše še bolj podžgejo.
Tako se je leta 2015 na evropskem prvenstvu skupaj z vsemi v reprezentanci veselil srebrne medalje.
Fantje so rekli, da gredo v Pariz po zlato medaljo in jo bodo prinesli pokazat slovenskim navijačem, ki so jim pomagali do velike uvrstitve v finale. Kaj vi napovedujete za nedeljski finale s Srbijo?
V tem položaju, v katerem smo, smo glavni kandidat za zlato medaljo. Ko sem spremljal druge dvoboje, so bili na nižji ravni kot denimo naši tekmi proti Rusiji in Poljski. Poljska do prihoda v Ljubljano ni izgubila niza. Pri nas so bili njeni odbojkarji podrejeni. S takšno formo smo favoriti. Finale se bo igral v Parizu. Izgubili bomo dejavnik Stožic. Ne glede na vse bomo vsaj v štartu enakovredni.
Kaj bi lahko rekli o Srbiji, ki nam stoji na poti do zlatega odličja?
Srbi so podobni kot mi, precej fizični. Zamenjali so selektorja. Slobodan Kovač dobro pozna naše igralce (predhodnik Gulianija, op. a.). V kratkem času poskuša srbsko odbojko dvigniti na višjo raven. Na mestu podajalca niso najboljši. Imajo izjemne posameznike, kot so Atanasijević, Kovačević, Petrić ... Pri nas imamo štiri igralce, ki lahko delajo razliko. Klemen Čebulj in Tine Urnaut sta v dobri formi. Potem se dobro izmenjujeta še Mitja Gasparini in Tonček Štern. Tu sta še Jan Kozamernik in Alen Pajenk.
Ali se bo v nedeljo ponovil košarkarski Istanbul, kjer so slovenski košarkarji na čelu z Goranom Dragićem osvojili evropsko prvenstvo?
Nekako gre v tej smeri.
6