Ponedeljek, 5. 11. 2018, 4.00
6 let
Kolumna
Neiskreni predsednik NZS je (p)ostal tarča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,39
8
Predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović je s tem, ko v zadnjih tednih ni poskrbel za novega selektorja in se je v naglici odločil za spremembo, ki to sploh ni, precej zapletel prihodnost reprezentančnega nogometa. Predvsem pa je priznal, da oktobra ni bil iskren in je prejšnjega selektorja zamenjal zato, ker je poslušal glas javnosti in zaradi tega, ker je vedel, da je tako najbolje zanj. Bo željam javnosti ustregel tudi zdaj, ko je tarča (samo) on?
Zgodilo se je, kar smo pričakovali. Naslednika Tomaža Kavčiča ta mesec nismo dobili.
"Ne. Če bi bilo tako, bi ga odstavil že prej," je na vprašanje, ali je sodelovanje z nekdanjim selektorjem prekinil zaradi pritiska javnosti, dan po zadnji tekmi Slovenije odgovoril Radenko Mijatović. Govoril je o odločitvi, ki jo je sprejel manj kot 12 ur po novem razočaranju v tekmovanju, ki ga je imel s sodelavci sprva za ogrevanje pred tekmami, ko bo šlo zares, a se je uštel.
Niti približno tako lige narodov očitno ni dojemala javnost. Ta pa je, ko je Slovenija na tekmi proti Cipru v Stožicah resda osvojila prvo točko, a še četrtič na četrti tekmi v vse prej kot spektakularnem tretjem kakovostnem razredu evropskega reprezentančnega nogometa ostala brez zmage, glasno zahtevala spremembe.
Takrat smo še dopuščali kanček možnosti, da je bil predsednik Nogometne zveze Slovenije iskren. Pa čeprav smo ob tem, ko je nekdanjega selektorja opravičeval in govoril, da so slabi rezultati v veliki meri tudi plod nesrečnih naključij, o tem močno dvomili. Še bolj je bilo tako ob tem, ko je pred javnostjo opravičeval tudi sebe.
"Imenovanje zadnjega selektorja je bilo pred enim letom tudi po vaši oceni dobro. Velika večina med vami se je strinjala, da je bila to prava odločitev," je pripomnil na tisti novinarski konferenci, na kateri je po dobri polovici oktobra javnost obvestil o spremembi na najbolj vročem trenerskem stolčku v slovenskem športu.
Smo na začetku novembra, novega selektorja pa nimamo in ga še nekaj časa tudi ne bomo imeli. Pred izpadom v evropsko nogometno klet, ki nam pred zadnjima tekmama grozi in se je kar naenkrat bojimo kot hudiča, nas bo reševala zasedba prejšnjega selektorja. Igor Benedejčič, ki je iz pomočnika napredoval v selektorja, in Robert Englaro. Tudi on je "napredoval". Prej je bil le eden od dveh, danes je v vlogi pomočnika kar sam!
Logično je, da bosta omenjena le nadaljevala delo svojega donedavnega nadrejenega in ekipo, ki je selekcionirana, potem prepustila tistemu, ki se bo z izzivom, kako narediti slovensko reprezentančno nogometno zgodbo spet lepo, spopadel, ko bo šlo zares. Spremenilo se ne bo veliko.
Ne nazadnje tudi Jana Oblaka, ob rezultatih in javni podobi tretjega žeblja v krsti nekdanjega selektorja, ta mesec v reprezentanci zagotovo še ne bo. Poškodba, ki se v času reprezentančnih akcij pojavlja že leto dni, žal še ni pozdravljena.
Prav zanimivo bi bilo videti tudi to, kaj bi se zgodilo, če Slovenija premaga Norveško in Bolgarijo. To bi pomenilo, da je šla zgodba prejšnjim selektorjem v pravo smer, a bo za krmilo tik pred odplutjem vskočil nov, nepripravljen kapitan.
Zelo nelogično namreč je, da bo v to zgodbo, kdorkoli na koncu že to bo, vstopil po "treningu in pol", kot ga imajo nogometaši pregovorno na voljo v času reprezentančnih akcij. Brez ene samcate tekme, na kateri bi lahko sam ocenil utrip ekipe, predvsem pa to, na koga lahko računa in na koga ne.
V lov na veliko tekmovanje, ki smo ga do zdaj dočakali po dveh (leta 2000) oziroma treh (2010) neuspešnih kvalifikacijskih ciklusih, zdaj pa nam grozi, da bomo brez njega ostali še petič v nizu, bomo odšli nepripravljeni.
To je zdaj že jasno. Kot je jasno tudi to, da je na papirju najodgovornejši mož v slovenskem nogometu, ki se mu medtem ni uspelo dogovoriti za prvega favorita v očeh javnosti in tudi stroke Matjaža Keka, čeprav se mu je ta javno nudil, prejšnji mesec zgolj reševal svojo glavo.
"Nikdar se ne izogibam odgovornosti. Jasno je, da sem soodgovoren za rezultate. Če mislite, da je predsednik tisti, ki lahko vpliva na rezultate, bi bil moj odstop smiseln," je pred dobrima dvema tednoma še govoril naslednik zdajšnjega prvega moža evropskega nogometa Aleksandra Čeferina in ni pozabil omeniti, da delo predsednika nogometne zveze ni samo članska reprezentanca.
Res je, seveda ni. Toda v veliki meri je prav NZS in on kot njen sam vrh kriv, da se danes nastopanje za reprezentanco na trenutke zdi kot največja muka v življenju slovenskega nogometaša, na tekmah najboljšega, kar ponuja slovenski nogomet, pa je v zadnjih letih več praznih kot polnih sedežev. Pa tudi s sodniki, iz vrst katerih, mimogrede, prihaja, nekateri najpomembnejši akterji slovenskega nogometa niti najmanj niso zadovoljni, slišimo. Našlo bi se še kaj.
Vse to pa seveda skrbi za javno mnenje. Anketa, v kateri svoj glas lahko oddate zgoraj, je bila aktivirana po nastanku tega zapisa, toda skorajda prepričan sem, v katero smer se zdaj, ko to berete, nagiba njen rezultat.
Če bi predsednik ostal zvest samemu sebi in bi, tako kot je to storil nazadnje, poslušal glas javnosti, bi odšel. Prvi mož NZS, ki podobno kot zadnji selektor ni ravno mojster retorike, je ob nastopu na zadnji novinarski konferenci namreč celo navrgel, da ga veseli, ker javnost zahteva spremembe, a je očitno gledal samo z enim očesom. S tistim, ki je gledalo le na podporo selektorja.
Toda še celo veliko bolj kot v rezultat ankete, s katero vas sprašujemo o podpori najvišje voljenemu funkcionarju najbogatejše slovenske športne zveze, sem prepričan o tem, da se kaj takega, da bi ta odstopil, ne bo zgodilo. Vsaj do leta 2020 in novih volitev na Brdu pri Kranju zagotovo ne. Takrat pa bo tako ali tako največ odvisno od rezultatov v naslednjem kvalifikacijskem ciklusu.
Če bo Slovenija zabeležila jubilejno deseto obletnico brez uvrstitve na veliko tekmovanje, mu bo zagotovo odklenkalo. Predsednik ima še veliko drugih zadolžitev, to je res, a članska reprezentanca je pač tista, ki je v očeh javnosti ogledalo za vse. Slovenija pa v novo dveletno obdobje vstopa s kar nekaj velikimi ugankami, ki jih ne bo lahko rešiti ...
8