SiolNET. Sportal Nogomet
5,66

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Intervju z Aljažem Ivačičem

Filmska zgodba junaka Olimpije, ki nerad govori o sebi

5,66

termometer

Aljaž Ivačič
Foto: Vid Ponikvar

Zgodba 24-letnega Aljaža Ivačiča, prvega vratarja Olimpije, ki se po remiju v večnem derbiju z Mariborom (1:1) spogleduje z naslovom državnega prvaka, spominja na filmsko uspešnico. Pred slabim letom se je s Cipra vrnil razočaran z nejasno prihodnostjo, nato pa se mu je nepričakovano nasmehnila sreča. V zmajevem gnezdu je dočakal še eno priložnost, jo izkoristil in si za nameček prislužil še krstni vpoklic v slovensko reprezentanco!

Kako nepredvidljivo je lahko življenje profesionalnega nogometnega vratarja, kaže primer Aljaža Ivačiča. Najprej je izkušnje nabiral v klubskem podmladku Domžal, nato pa se je pri 18 letih preselil k Olimpiji. Opazil ga je tedanji športni direktor zmajev Milenko Ačimović in v njem prepoznal potencial. Pri Ljubljančanih si ni nikoli izboril večje priložnosti. Branil je le na dveh tekmah, večino časa pa prebil kot posojeni vratar Olimpije pri trboveljskem Rudarju, v Beli krajini in Radomljah, tam se je uveljavil in opozoril nase, da ga je Luka Elsner lani poleti povabil na Ciper.

Takrat se je znašel v nehvaležnem položaju, saj je hitro pretrgal pogodbo s klubom, s katerim je že treniral in dajal službene intervjuje. Razočaran je bil, ker je Pafos naknadno sklenil dogovor še z enim vratarjem, rojakom in poznejšim reprezentančnim soigralcem Janom Koprivcem. Obljube vodstva, da bo prvi vratar Pafosa prav Ivačič, so se tako izkazale za neresnične. Odnos z vodstvom kluba se je skrhal, o tem pa nerad govori.

Ljubljančan se je vrnil domov opeharjen in razočaran. Deset dni pred koncem prestopnega roka je ostal brez delodajalca. Takrat se mu je ponudila nenadna priložnost, saj se je pri Olimpiji poškodoval Nejc Vidmar. Pridružil se je zmajem, nato pa si v druščini Roka Vodiška in Aleksandra Šelige na presenečenje javnosti v očeh Igorja Bišćana priigral status prvega vratarja Olimpije. Ko je v tej sezoni stal med vratnicama zeleno-belih, je izgubil le na eni tekmi, na derbiju v Mariboru.

Konec jesenskega dela je zaradi poškodbe kolena izpustil, v spomladanskem delu pa mu gre vse kot po maslu. Z Olimpijo si je priigral ogromno prednost pred Mariborom, kmalu ga z zmaji čaka polfinale pokala, po težavah Jana Oblaka s poškodbo pa si je prislužil še naknadni vpoklic v člansko izbrano vrsto. Zadovoljstvo je ogromno, samozavestni Aljaž pa sporoča, da se s tem ne namerava zadovoljiti. Stremi k še višjim ciljem!


Aljaž Ivačič je pri 24 letih dočakal prvi reprezentančni vpoklic. Je prvi vratar Olimpije, ki je v tej sezoni prejela najmanjše število zadetkov v 1. SNL. Le 11 na 25 tekmah. Aljaž Ivačič je pri 24 letih dočakal prvi reprezentančni vpoklic. Je prvi vratar Olimpije, ki je v tej sezoni prejela najmanjše število zadetkov v 1. SNL. Le 11 na 25 tekmah. Foto: Urban Urbanc/Sportida O vaši karieri bi lahko posneli film, v katerem bi se zgodba po nekaterih zapletih odločno obrnila proti srečnemu koncu. Prejšnje poletje se je usoda grdo poigrala z vami, saj ste se po prvem podpisu pogodbe za tuji klub v karieri hitro vrnili domov, nato pa pri Olimpiji začeli skoraj z ničle in postali vroči vratar reprezentančnega kalibra.

Nerad govorim o sebi, a sem prehodil res težko pot. Cenim trenutek, položaj, v katerem sem. Nič mi ni bilo podarjeno. Po eni strani sem zadovoljen, po drugi pa se s tem ne zadovoljujem. Hočem namreč še več.

Na Cipru ste lani že podpisali pogodbo s Pafosom, z njim trenirali in dajali službene intervjuje. Nato pa ste sodelovanje hitro končali, nepričakovano ste se znašli na nogometni borzi.

Ne bi rad načenjal te teme, niti govoril o komerkoli. Lahko povem le to, da sem se s Cipra odpravil domov s čisto vestjo. Na koncu lahko rečem, da je bilo vse za nekaj dobro. Trenutno sem v Olimpiji in sem zelo zadovoljen. Boljše mi je, kot bi mi lahko bilo dobro na Cipru.

Kaj se je dogajalo z vami, ko ste se vrnili s Cipra?

Deset dni sem ostal brez kluba. Malce se me je že lotevala depresija, saj ni lahko ostati brez kluba deset dni pred koncem prestopnega roka. Potem pa so pri Olimpiji izvedeli, da bo moral Nejc (Vidmar, op. p.) na operacijo. Poklicali so me na pogovor. Z veseljem sem se vrnil v Olimpijo, zdaj pa je tako, kot je.

Zelo spoštuje trenerja Igorja Bišćana. Zelo spoštuje trenerja Igorja Bišćana. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Trener Igor Bišćan dosega z Olimpijo izjemne rezultate. Kapetan Branko Ilić ga tako spoštuje, da ga v pogovorih vedno naslavlja z besedo šef.

Ni edini. Vsi ga naslavljamo kot šefa. Ve se, kaj dela naš trener. Spozna se na svoj posel. To se takoj opazi. Je pravi gospod, tako da ga vsi spoštujemo.

Olimpija je v sobotnem večnem derbiju 25. kroga Prve lige Telekom Slovenije remizirala z Mariborom. Ste bili po dvoboju zadovoljni s točko ali ste objokovali zamujeno priložnost, da niste osvojili vseh treh?

Po tem, ko smo vodili proti Mariboru in imeli zmago že v svojih rokah, se zdi osvojena točka morda majhna. V prvem polčasu smo imeli vse pod nadzorom, podobno bi dejal tudi za dogajanje v drugem delu, potem pa se je zgodil trenutek nezbranosti.

Vrhunci večnega derbija v Ljubljani:

Maribor je izenačil iz edine prave priložnosti. Izkazalo se je, da te nezbranost na srečanju proti tako kakovostni ekipi, kot je Maribor, lahko hitro kaznuje. Ne glede na to smo ohranili prednost pred Mariborom. To je tudi najpomembnejše. Motivirani odhajamo na naslednje tekme.

V april vstopate s tekmo več od Maribora in ogromno prednostjo desetih točk.

To prednost doživljamo enako, kot če bi imeli trenutno enako število točk. Čeprav imamo v žepu +10, se zavedamo, da prvenstvo še zdaleč ni odločeno. Moramo se potrjevati iz tekme v tekmo, dokler ne bo dokončno konec. Do takrat pa ne smemo kazati evforije, ampak dvigniti glave in prisegati na trdo delo.


Po velikem derbiju v Ljubljani:


Dočakali ste prvi večni derbi v Stožicah, na katerem ste branili za Olimpijo.

Lepo je igrati pred takšnim številom gledalcev. To je cilj vsakega nogometaša. Vsak bi želel konec tedna igrati pred tako veliko množico. S tem se ne obremenjujem. Pokušam izklopiti vse dejavnike, ki na igrišču name nimajo vpliva.

Še v prejšnji sezoni je branil za Radomlje in z ekipo gladko izpadel v drugo ligo, zdaj pa je prvi vratar vodilnega prvoligaša Olimpije. Še v prejšnji sezoni je branil za Radomlje in z ekipo gladko izpadel v drugo ligo, zdaj pa je prvi vratar vodilnega prvoligaša Olimpije. Foto: Vid Ponikvar

Na drugi strani je blestel vaš stanovski kolega pri Mariboru, 40-letni mladostni veteran Jasmin Handanović, ki je zaznamoval tekmo z izjemno obrambo, ko je Alvesu preprečil povišanje prednosti Olimpije na 2:0.

To je bilo res vrhunsko posredovanje. Škoda, da nismo takrat zadeli, saj bi se tekma potem zagotovo končala drugače. Po tekmi sem mu čestital za to obrambo. Vesel sem zanj, ker dokazuje, da lahko vratar s profesionalnim odnosom deluje zelo dolgo. Ne glede na to, da je nasprotnik, si zasluži velike čestitke. Zelo ga spoštujem.

Nadarjeni vratar Rok Vodišek se je ob dobrih nastopih Ivačiča preselil na klop Olimpije. Nadarjeni vratar Rok Vodišek se je ob dobrih nastopih Ivačiča preselil na klop Olimpije. Foto: Vid Ponikvar Trener Olimpije Igor Bišćan ima, sodeč po tem, s katerimi vratarskimi kandidati se srečuje pri delu v Ljubljani, pred skoraj vsako tekmo sladke skrbi. Če le ni preveč zdravstvenih težav. Vaša tekmeca za mesto prvega vratarja sta Rok Vodišek in Nejc Vidmar.

Naša konkurenca je dobra za vse. Za vsakega posameznika, saj na vsakem treningu ženemo drug drugega do maksimalnih sposobnosti. Po zaslugi le teh tudi napredujemo. Kdo pa bo tisti trenutek stal v golu, je na koncu odvisno od trenerja.

V tej sezoni je vsak izmed vratarjev Olimpije obdobje prebil na seznamu poškodovanih. Ne le vi, ampak tudi Vodišek in predvsem veliki osmoljenec zadnjih sezon, starejši stanovski kolega Vidmar. Se poškodbe dogajajo zaradi tega, ker se tako dokazujete med seboj, da poskušate preseči svoje zmožnosti, telo pa vsega skupaj ne zdrži?

Tega pa ne vem. Mogoče, a tega res ne bi preveč komentiral.

Janu Oblaku se zahvaljuje za večji ugled slovenskih nogometnih vratarjev v tujini. Janu Oblaku se zahvaljuje za večji ugled slovenskih nogometnih vratarjev v tujini. Foto: Getty Images Ko je postalo jasno, da Jan Oblak zaradi manjših zdravstvenih težav ne bo kandidiral tudi za reprezentančno srečanje z Belorusijo, se je Tomaž Kavčič spomnil na prvega vratarja Olimpije. Kandidirali ste za tekmo, a ostali na klopi.

To je bila lepa izkušnja. V nogometu ni naključij, ampak je to nagrada za moje odrekanje in trdo delo v preteklosti. Zelo sem zadovoljen s tem, da sem lahko sodeloval v reprezentanci, se pa s tem ne zadovoljujem. Del tega želim biti tudi v prihodnje.

Slovenija je, kar zadeva vratarje, nogometni fenomen. Tako malo vas je, pa imate tako veliko vrednost v svetovnem nogometu. Zlasti Jan Oblak in Samir Handanović.

Se strinjam. Tako Oblak kot Handanović sta odprla vrata in dvignila prepoznavnost slovenskih vratarjev v svetu. Z vsem spoštovanjem bi se jima rad zahvalil za vse, kar delata za nas.

V zadnji reprezentančni akciji ste delili slačilnico tudi z nogometašem Maribora Martinom Milcem, ki je na večnem derbiju v 82. minuti prispeval podajo za izenačujoči zadetek Luke Zahovića.

Z Martinom sva se veliko pogovarjala o derbiju. Dobro sva se ujela, ne glede na to, da med Olimpijo in Mariborom vlada veliko rivalstvo. Vseeno smo profesionalci. Nekaj šale je bilo tudi na račun derbija, a vse v prijateljskem tonu.

Na reprezentančni seznam so vas uvrstili naknadno. Na njem sta se pojavila le dva člana slovenskih klubov, vi in Milec. Premalo?

Morda. Ni moj namen, da to komentiram, ampak je to domena selektorja. On odloča o tem, kdo je pravi in kdo ne.

Leta 2014 je branil na prijateljski tekmi med Olimpijo in Chelseajem. Takrat je prvič občutil, kako je braniti na polnem štadionu Stožice. Leta 2014 je branil na prijateljski tekmi med Olimpijo in Chelseajem. Takrat je prvič občutil, kako je braniti na polnem štadionu Stožice. Foto: Vid Ponikvar

Vaš trener ne pozablja, da so v igri za naslov tudi Domžale. Za vami zaostajajo 13 točk, a so tudi odigrale dve tekmi manj.

Prav ima. Domžalčani imajo zelo kakovostno ekipo, z njimi pa v tej sezoni igramo še dvakrat. Čaka nas še veliko dela, če želim osvojiti naslov. Domžale poznam odlično, saj sem v tem klubu igral v vseh mlajših selekcijah, v prejšnji sezoni pa sem bil sosed, ko sem branil za Radomlje. Zavedam se, da nam lahko Domžale še pokvarijo načrte. Z njimi se nam lahko še zalomi, tako kot z vsako ekipo v tej ligi, če na igrišču ne daješ od sebe vseh sto odstotkov.

V sredo vas čaka prva polfinalna tekma pokala Slovenije. V Stožicah boste gostili Celje, ki vam je letos že skoraj pokvarilo načrte v Ljubljani. Takrat vas je v izdihljajih srečanja z mojstrskim prostim strelom za 2:1 rešil Ricardo Alves.

Čaka nas zelo težka tekma. Pred nami je najbolj naporno obdobje, v katerem nas čakata dve tekmi na teden. Naša naloga je, da gremo počasi, tekmo za tekmo, potem pa bomo videli. Najprej je na vrsti pokalna tekma s Celjem, nato pa prvenstvena s Krškim.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 262
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin