Naj planinska koča
Sreda, 3. 9. 2025, 11.00
1 ura, 50 minut
Bivaki v slovenskih gorah
Bivak je zatočišče v sili in ne brezplačen počitniški objekt
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Bivak IV na Rušju (1.980 m), v ozadju Srenar
Ob precej zasedenih gorskih kočah bi marsikdo pomislil, da bi prespal kar v bivakih ali v njih celo bival več dni. A namen bivakov ni enak namenu planinskih koč. Ti so namreč majhna, preprosto opremljena zavetišča, ki so namenjena izključno kot zatočišče v sili (ob nenadnem poslabšanju vremena, izmučenosti, poškodbi, temi) ali kot izhodišče za alpinistične, jamarske in zahtevnejše gorske ture.
Bivak na Rušju pod Dolkovo Špico
V Sloveniji imamo 159 planinskih koč in 17 bivakov. Bivaki so majhna, preprosto opremljena gorska zavetišča za od štiri do deset oseb. Običajno stojijo v visokogorju, kjer v bližini ni planinskih koč. So stalno odprti, v nekaterih primerih pa je za dostop treba pridobiti ključ pri skrbniku. Običajno so v bivaku le ležalne površine, nekaj odej, miza, metla. V bivaku ni oskrbe – ni osebja, hrane, praviloma ni gretja, niti pitne vode. Bivalne razmere so lahko hladne in vlažne.
Namenjeni so izključno kot zatočišče v sili (na primer ob nenadnem poslabšanju vremena, izmučenosti, poškodbi, temi in podobno) ali kot izhodišče za alpinistične in zahtevnejše gorske ture, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije. Bivak torej ni brezplačen počitniški objekt, ni planinska koča, ni hotel, bar, apartma ali glamping objekt. Ni namenjen večdnevnemu bivanju, udobnemu prenočevanju ali zasebnim zabavam in veseljačenju.
Vsi bivaki v slovenskih gorah (podatke o odprtosti najdemo na spletni strani PZS):
- Bivak Hlek, 1.225 m, Julijske Alpe
- Bivak pod Muzcem, 1.550 m, Julijske Alpe
- Bivak na Črniku nad Drežnico, 1.160 m, Julijske Alpe
- Bivak na prevalu Globoko, 1.828 m, Julijske Alpe
- Bivak pod Luknjo, 1.430 m, Julijske Alpe
- Bivak IV na Rušju, 1.980 m, Julijske Alpe
- Bivak II na Jezerih, 2.118 m, Julijske Alpe
- Bivak I v Veliki Dnini, 2.180 m, Julijske Alpe
- Bivak pod Špikom, 1.424 m, Julijske Alpe
- Bivak III za Akom, 1.340 m, Julijske Alp
- Bivak pod Skuto na Malih podih, 2.045 m, Kamniško-Savinjske Alpe
- Bivak v Kočni, 1.952 m, Kamniško-Savinjske Alpe
- Bivak Pavla Kemperla, 2.104 m, Kamniško-Savinjske Alpe
- Bivak v Storžiču, 1.695 m, Kamniško-Savinjske Alpe
- Bivak na Gozdniku, 1.090 m, Posavsko hribovje
- Blažev bivak na Golavi, 833 m, Posavsko hribovje
- Bivak na Kamniku, 856 m, Posavsko hribovje
Kakšen je hišni red v bivakih?
- Vsak obiskovalec se mora vpisati v vpisno knjigo z osnovnimi podatki in navesti stanje bivaka ob prihodu.
- Vsi obiskovalci se morajo v bivaku in ob njem vesti tako, da ne motijo drugih. Ne smejo povzročati hrupa in za seboj puščati smeti in drugih odpadkov.
- Vsak obiskovalec mora vse svoje smeti odnesti v dolino.
- Bivak morajo obiskovalci zapustiti urejen.
- Kajenje v bivakih ni dovoljeno.
- Z derezami vstop v bivak ni dovoljen.
- Za vsako namerno ali zaradi nepazljivosti povzročeno škodo v bivaku je treba stroške škode povrniti lastniku bivaka.
- Ključe bivaka se prevzame pri njegovem lastniku ali pri drugi osebi/instituciji, kar je objavljeno na spletni strani lastnika bivaka in spletni strani PZS.
- Zaželeno je, da imajo obiskovalci za prenočevanje s seboj spalno vrečo.
Nekatere koče imajo zimske sobe ali zimske bivake, kot je ta na Prehodavcih. V njih je mogoče prespati, ko so koče zaprte.
Pomembno je, da se v bivakih držimo nekaj osnovnih pravil. Vanj ne vstopamo z derezami. Bivak vedno zapustimo urejen in čist. Poskrbimo, da za sabo skrbno zapremo vsa okna in vrata. Svojo opremo in smeti odnesemo v dolino. V bivaku ne puščamo hrane, saj je vir bolezni, privabi pa lahko glodavce. Ne kadimo. Pri uporabi kuhalnikov ali sveč smo previdni in odgovorni, da preprečimo požar ali zastrupitev z ogljikovim monoksidom ali dimom.
V gorah se torej prenočuje v planinskih kočah. Še enkrat velja poudariti tudi, da divje kampiranje v Sloveniji ni dovoljeno. Vse več ljudi namreč v gorah spi kar na prostem, pri tem si nekateri na vrhovih celo naredijo zavetje iz kamnov (eno takih trenutno najdemo na Kanjavcu). Najstrožja pravila so na območju Triglavskega narodnega parka, kjer šotorjenje in prenočevanje zunaj za to določenih mest ni dovoljeno. Enako velja za kampiranje in prenočevanje v vozilih.
