Tadej Pogačar
Primož Roglič
Jonas Vingegaard
Torek, 4. 11. 2025, 17.35
2 tedna, 6 dni
Tom Dumoulin
Tom Dumoulin iskreno o Vingegaardu in Pogačarju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,06
Tom Dumoulin uživa v pokoju, niti enkrat ni pomislil, da bi se vrnil v profesionalno kolesarstvo. Tekmovalno kariero je končal že pri 31 letih.
Nekdanji nizozemski kolesarski profesionalec Tom Dumoulin, ki je v ekipi Jumbo-Visma dirkal s Primožem Rogličem in Jonasom Vingegaardom, je konec oktobra debitiral na maratonu v Amsterdamu in 42-kilometrsko razdaljo pretekel z odličnim časom 2;29:21. Nedavno se je za časnik AS spomnil svojih kolesarskih dni, preden je leta 2022 končal kariero. Priznal je, da ga je Vingegaardova preobrazba močno presenetila.
"Lahko bi rekel da, iskreno povedano pa ne," je na vprašanje, ali je v času, ko sta bila moštvena kolega pri Jumbo-Vismi, slutil, da lahko Jonas Vingegaard postane večkratni zmagovalec tritedenskih dirk, pošteno odgovoril Tom Dumoulin. "Vedno je bil odličen kolesar, toda napredek, ki ga je naredil, je res neverjeten. Resnično občudujem njegovo moč in predanost. Popolnoma je spremenil svojo miselnost in se iz pomočnika razvil v enega najboljših kolesarjev na svetu," je še dodal Nizozemec, ki se je tekmovalno upokojil leta 2022.
Kolesarstvo se je bliskovito spremenilo
Vingegaard je od Dumoulinove upokojitve zacvetel, dvakrat zmagal na Dirki po Franciji, pa letos osvojil še špansko Vuelto in pričakovati je, da bo v bližnji prihodnosti poskušal dopolniti zbirko grand tourov še z zmagoslavjem na italijanskem Giru. Ta je edini od tritedenskih izzivov, ki ga je v svoji karieri pokoril Dumoulin, na rožnati pentlji je slavil leta 2017. Med njegove največje uspehe spada tudi naslov svetovnega prvaka v vožnji na čas iz leta 2017 v Bergnu na Norveškem, kjer je v boju za rožnato majico premagal kasnejšega moštvenega kolega Primoža Rogliča. Zasavec mu je vrnil leta 2021 na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer se je moral Nizozemec zadovoljiti s srebrom.
"Popolnoma je spremenil svojo miselnost in se iz pomočnika razvil v enega najboljših kolesarjev na svetu."
Silovit Vingegaardov napredek je torej danes 34-letnega Nizozemca presenetil, a priznava, da se je tudi profesionalno kolesarstvo na splošno v tem kratkem času od njegove upokojitve močno spremenilo oziroma napredovalo. "Zdaj je kolesarstvo izjemno znanstveno in intenzivno. Seveda je bilo že prej, ampak zdaj je naravnost neverjetno videti, kako dobri so postali kolesarji. Pravzaprav sem vesel, da nisem več kolesar – in zelo spoštujem tiste, ki to počnejo."
Pogačar ga navdušuje, pa tudi malo dolgočasi
Glavni sili te nove dobe sta prav Vingegaard in slovenski superzvezdnik Tadej Pogačar, seveda. Slovenski čudežni deček Dumoulina navdušuje, pa malo tudi dolgočasi, priznava: "Neverjetno je gledati morda največjega kolesarja vseh časov, a ko napade 75 kilometrov pred ciljem, si preprosto misliš: 'V redu, to je to, dirka je končana.' Še vedno ga je neverjetno gledati, a bi si včasih želel malo več napetosti."
"Neverjetno je gledati morda največjega kolesarja vseh časov ..."
Pogačar in Vingegaard sta po Dumoulinovem mnenju lahko tudi dobra vzornika za prihodnjo zvezdo španskega kolesarstva Juana Ayusa, ki se lahko od njiju še marsikaj nauči. Ayusov odhod iz Pogačarjeve ekipe UAE Emirates pa je vseeno ocenil za pametno potezo. "Juan Ayuso je orjaški talent in vanj polagam veliko upanja. Je ambiciozen in noče biti pomočnik, to je jasno. Želi biti vodja in mislim, da je bila ta poteza najboljša tako zanj kot za ekipo. Popolnoma jo podpiram," je prestop Ayusa k Lidl – Treku za španski časnik ocenil Nizozemec.
"Življenje je lepo in nikoli nisem pomislil na vrnitev"
Zaključek kariere je bil za Nizozemca težak, boril se je s poškodbami in imel nekaj težav z mentalnim zdravjem, v tekmovalnem pokoju pa je spet našel ravnovesje in duševni mir. "Resnično uživam. Življenje je lepo in nikoli nisem pomislil na vrnitev. Zadovoljen in ponosen sem na svojo kariero, tudi na težka leta proti koncu – oblikovala so me kot osebo. Mislim, da sem potreboval ta težka leta in zdaj sem resnično srečen," pravi. Nekaj kolesarskih demonov je pregnal s pisanjem avtobiografije (Op gevoel: Een wielerleven; Po občutku: kolesarsko življenje), ki je izšla lani, blagodejno pa na njegovo počutje vpliva tek, ki se mu je popolnoma posvetil po kolesarski karieri. V Amsterdamu je kot že rečeno debitiral na maratonu, zdaj si želi teči še v New Yorku.
