Primož Roglič
Tour de France
Sobota, 9. 7. 2022, 4.00
2 meseca, 2 tedna
Sobotni intervju: Ard Bierens
"Rogličeva zgodba je bila povedana"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,55
8
Ard Bierens je pri Jumbo-Vismi predstavnik za odnose z javnostmi. S Primožem Rogličem sodeluje že vse od leta 2017. Z njim je doživel vzpone in padce.
Ime Ard Bierens slovenskim ljubiteljem kolesarstva ni zelo znano. A je 46-letni Nizozemec tesno povezan s slovenskim šampionom, kolesarskim zvezdnikom Primožem Rogličem, ki ga spremlja vse od leta 2017. Pri nizozemskem moštvu Jumbo-Visma namreč skrbi za stike z javnostjo. V Sportalovem sobotnem intervjuju se je razgovoril o začetkih sodelovanja z Rogličem, o tem, kakšna osebnost je, kako težki trenutki so bili tudi zanj in ekipo ob Primoževem porazu na Dirki po Franciji leta 2020, kako je nekdanji skakalec pomagal nizozemskemu moštvu, da se je dvignil med najboljše v svetovni karavani, in kako so oni pomagali njemu do naziva enega od najboljših kolesarjev na svetu.
Ard Bierens je prišel v vrste Jumbo-Visme, ki se je takrat imenovala LottoNL-Jumbo, le leto za Primožem Rogličem. Za sabo je imel šestletne izkušnje s področja odnosov z javnostmi, saj je pred tem deloval pri ekipah Vacansoleil in Trek Factory. Prav tako mu ni bilo tuje delo s slovenskimi kolesarji, saj sta za Vacansoleil tekmovala Borut Božič in Grega Bole. Povsem drugačne razsežnosti je kljub vsemu doživel z Rogličem, ki je s svojo ekspresno rastjo vstopil v povsem drugo dimenzijo kolesarstva. Vstopil je v svet kolesarskega zvezdništva in Ard je bil v tem času vedno ob njem.
Leta 2018 je Ard obiskal Slovenijo, kjer so snemali dokumentarni film o Primoževi preobrazbi od skakalca do kolesarja (na sliki za Primožem, op. a.).
Da je lažje dojemal dogajanje okoli slovenskega šampiona, so mu pomagale izkušnje iz časov treniranja kolesarstva in kolesarskega novinarstva. Vse do leta 2011 je opravljal tovrstno delo, ko je zamenjal stran in postal predstavnik za odnose z javnostmi.
Ard Bierens
Ali se spomnite vajinega prvega stika? V klub ste prišli le leto pozneje.
Če sem pošten, ne spominjam povsem prvega stika. Spominjam pa se, da sem šel z njim na "Tour of Algarve". Do takrat namreč še ni osvojil etapne dirke, a se je kazalo, da se bo s Primožem "nekaj zgodilo". Da bo postal zanimiv kolesar. S snemalcem sva bila ob njem. To je bila moja prva izkušnja. Čutiti je bilo, da bomo z njim imeli dolgo prihodnost.
Na začetku profesionalne kolesarske poti je verjetno Primož veliko govoril o smučarskih skokih, iz katerih je presedlal v kolesarstvo. Sami ste bili nekoč novinar. Ste kaj vedeli o smučarskih skokih, saj ta šport ni tako znan?
Z njim nisva veliko govorila o skokih. Včasih še govori o smučarskih skokih … Ko zmaga na dirkah, na primer na odru za zmagovalce naredi telemark. Ko je postal bolj znan kolesar, je bilo veliko prošenj medijev, da bi izvedeli njegovo zgodbo. Želeli so govoriti o smučarskih skokih, kako je sploh začel kolesariti.
Leta 2018 sem bil z njim tudi na dirki Po Sloveniji, kjer smo imeli ob sebi snemalca. Delali smo dokumentarni film o njegovi preteklosti, razvoju. Pet dni pred dirko smo bili tam. Šli smo v Planico na skakalnico. Na dirki Po Sloveniji je bilo vse tako čarobno, saj je toliko ljudi navijalo zanj. Posebno je bilo v njegovem kraju. Lepa izkušnja.
Verjetno vlada veliko zanimanje medijev za intervjuje z njim. Koliko prošenj prihaja na vaš naslov?
Kar veliko. Zdaj je velika zvezda. Ko se vzpenjaš, je razumljivo več prošenj. Enako je zdaj z Jonasom Vingegaardom. Ljudi zanima zgodba o nekom, ki postaja zvezda. Morda je zdaj že prestopil to mejo velike pozornosti, ker si mora tudi v vaši državi deliti pozornost s Tadejem Pogačarjem, ki prej ni bil tako znan, ko je Primož začel zmagovati na dirkah. Če gledam zdaj Vingegaarda, Rogliča in Wouta van Aerta, moram reči, da Roglič ni najbolj "zaseden". Kar je logično. Kot sem že omenil, ljudje želijo spoznati vzpenjajočega se kolesarja, o katerem ne vedo veliko. Primoževa zgodba je bila povedana. Večkrat, na TV, radiu, internetu, v časopisih, vseh medijih.
S Primožem se je veselil treh zmag na Vuelti ...
Kaj imate pri njem najraje?
Primož je zelo prijazna oseba. Hvaležen je tistim, ki mu pomagajo pri majhnih stvareh. Eden od redkih kolesarjev, ki nameni pozornost osebju iz ekipe. Na splošno je pri športnikih tako, da veliko vzamejo, a v zameno ne vračajo veliko. Primož se zanima za življenja ljudi v ekipi − maserjev, mehanikov, mene, vseh. Tako nas tudi obravnava. Pri njem je to ena od najlepših vrednot.
Verjetno je bilo za vse vas, ki ste bolj povezani z njim, še toliko bolj stresno, boleče po tistem Touru 2020, ko je bila dirka vseh dirk zanj praktično že dobljena, nato pa jo je predzadnji dan v kronometru izgubil in je moral predati rumeno majico Tadeju Pogačarju. Kako se spominjate tistega poraza?
Zmagujemo skupaj, izgubljamo skupaj. Bilo je tudi na osebni ravni. Čutili smo žalost. Smilil se nam je. V naših očeh si je zaslužil zmago. Razumljivo je boleče, če v kateremkoli športu izgubiš v zadnjem trenutku. Če govorim z njim o tem zdaj, prenaša vse skupaj zelo profesionalno. To je del njegove zgodovine, pomagalo pa mu je tudi, da je postal zelo tekmovalen.
V ekipi Jumbo-Visme imate le njega kot slovenskega kolesarja, pa vendarle se verjetno veliko pogovarjate še o enem našem kolesarju − Tadeju Pogačarju. Verjetno o tem, kako ga premagati. Kako pogosto je ta tema prisotna v pogovoru, ko je dirka?
Najprej morate gledati na to s svoje perspektive. Če se osredotočite le nanj, lahko naredite veliko napako. Dvakrat je osvojil Tour. V ekipi govorimo o njem, a tudi o drugih kolesarjih. Denimo o tekmecih Wouta van Aerta v boju za zeleno majico. Tekmece tudi analiziramo. Tadej pa je eden od najpomembnejših.
... kakor tudi težki, kot je bil tisti iz leta 2020, ko je predzadnji dan izgubil bitko za rumeno majico s Tadejem Pogačarjem.
Vaše delo poteka verjetno 365 dni. Mobilni telefon mora biti vseskozi prižgan, saj vlada zanimanje za vašo ekipo, kolesarje. Ali je to res?
(Smeh, op. a.) Težko je govoriti o svoji službi. Ne vem, kako se reče v drugem jeziku, ampak smo vedno "ON". Telefon zazvoni tudi sredi noči. Ljudje si to težko predstavljajo, a to je dejstvo. Postalo je del življenja. Zlasti v obdobju, ko se bliža Tour. Navadil sem se na tak način dela in rad ga imam.
Koliko ljudi pri Jumbo-Vismi dela na Dirki po Franciji?
Če vključim tudi kolesarje, nas je 40. Za vsakega kolesarja imamo po štiri ljudi, ki ga podpirajo.
Ko ste leta 2017 začeli tovrstno delo pri Jumbo-Vismi, je bilo podobno?
Nekoliko se je razširilo. Morda imamo kakšnega maserja ali mehanika več, pridejo pa ljudje z novimi zadolžitvami. Imamo na primer dva kuharja, pred tem smo imeli enega. Nov obraz je tudi človek, ki skrbi za postelje kolesarjev. V zadnjih dveh letih smo lahko imeli zaradi epidemije covid-19 le 30 ljudi v ekipi. Veliko pozornosti namenimo tudi snemanju ozadja dirkanja, kar pokažemo potem javnosti. Letos sodelujemo z Amazonom in Netflixom, ki pripravljata dokumentarec o Touru.
"Generalno je pri športnikih tako, da veliko vzamejo, a v zameno ne vračajo veliko. Primož vrača."
V kakšni meri je "nadležno", ker vas ljudje iz Amazona in Netflixa nenehno spremljajo in posegajo v vaš prostor, prostor kolesarjev? Verjetno želijo biti poleg ključnega dogajanja?
Verjetno veste, da se ekipa Tadeja Pogačarja ni odločila, da jih spusti zraven. So razlogi, zaradi katerih so se odločili, da ne vstopijo v projekt. Osem ekip je vključenih. Želeli so dobiti najboljša moštva, UAE Emirates prav tako, vendar so se odločili drugače. Pošteno povedano, jih po eni strani razumem, da so se tako odločili. Če nisi navajen, da ti nekdo vseskozi sledi, je ob tebi na masaži ali kaj podobnega, je težko. Na to moraš biti navajen. Pri nas je drugače, ker so naši kolesarji tega vajeni, saj smo sami že delali dokumentarne filme v zadnjih šestih letih. Za nas ta korak ni bil velik. Če bi bil, potem bi bilo težko združevati to z visokimi ambicijami.
Nekako ste bili pri Jumbo-Vismi tisti, ki ste vpeljali dokumentarne filme. Pokazali ste ozadje, veselje, trpljenje. Kako to, da ste se odločili za ta korak?
Več jih je. Eden je bil zagotovo ta, da ima kolesarjenje slabo preteklost. Veliko stvari se je zgodilo, od dopinga naprej. V modernem kolesarstvu se je veliko spremenilo. Prav je, da to pokažemo ljudem. Da razumejo, kako kolesarji delujejo, kako deluje celotna ekipa. Naša ekipa je bila pred šestimi leti majhna. Spoznali smo, da smo začeli proces, da postanemo dobra ekipa. To bi radi pokazali, kako kot ekipa rastemo.
Dejali ste, da ste pri Jumbo-Vismi želeli postati veliki v svetu kolesarstva. Zdi se, da je ekipa dobila signal za kaj več, ko je Primož Roglič začel kolesariti na tako visoki ravni. Takrat je bilo videti, da so vodilni začutili, da se lahko zgodi nekaj velikega.
Zagotovo je Primož eden od teh, ki je povlekel vse skupaj na tako visoko raven. To je naša skupna pot. Primož je ena najbolj pomembnih komponent. Kot je bil mladi Dylan Groenewegen. Veliko je imel pred sabo in postal eden najboljših šprinterjev. Oba sta pokazala napredek, ki smo ga skupaj opravili. Pomagali smo Primožu in tudi on nam je pomagal, da smo zrasli.
8