Nedelja, 21. 3. 2021, 4.00
3 leta
Skok v športno preteklost
Žalosten propad hokejske legende
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,10
1
Mark Pavelich (1958–2021)
Še vedno se ugiba, kaj točno je v začetku meseca pokopalo Marka Pavelicha, enega od junakov opevanega "čudeža na ledu", senzacionalne zmage amaterske ameriške hokejske reprezentance na olimpijskih igrah v Lake Placidu leta 1980. V zadnjih letih življenja je psihično propadal, je ugotavljala njegova sestra Jean Gevik, v zadnjem času pa naj bi kazal znake izboljšanja, kot je razkril njegov soigralec iz zlate reprezentance Bill Baker, ki je Pavelicha obiskal le nekaj dni pred smrtjo.
Gevikova sumi, da je njen slavni brat trpel za posledicami kronične travmatične encefalopatije (CTE), degenerativnega bolezenskega stanja možganov, ki je posledica ponavljajočih se udarcev v glavo in ki je prizadelo številne profesionalne športnike, ki so se ukvarjali s kontaktnimi športi. "Mark je bil najprijaznejši človek, kar si jih lahko srečal, danes pa je nekdo povsem drug," je novinarjem razlagala leta 2019, ko je bil Pavelich zaradi fizičnega napada na soseda obsojen na prestajanje kazni, a prav zaradi slabega duševnega stanja v psihiatrični ustanovi in ne v zaporu.
"Umrl že leta 2012, ko je izgubil ženo"
Umrl je v 64. letu v sanatoriju Eagle's Healing Nest v rodni Minnesoti. "Verjetno zaradi srčnega zastoja," ugibajo v ZDA, a kot je dejala žalostna sestra, je "v resnici umrl že leta 2012", ko je v nesreči izgubil ženo Karo. Ta je padla z nedograjenega balkona, ki sta ga dodala domu v odmaknjenem Lutsenu na severu Minnesote, kjer je živel do incidenta s sosedom leta 2019. To ga je strlo in takoj se je pospešilo propadanje zaradi CTE, meni sestra, ki je nato le še nemočno opazovala zaton nekoč pozitivnega, nadarjenega in tudi prizemljenega ter skromnega hokejskega zvezdnika.
Na olimpijskih igrah v Lake Placidu so ameriški študenti poskrbeli za pravo hokejsko senzacijo, ko so na kolena spravili zastrašujočo reprezentanco Sovjetske zveze in nato z zmago nad Finsko osvojili zlato kolajno.
Dobro izkoristil življenjsko priložnost
Pavelich je bil eden tistih, ki mu je po senzaciji na igrah v Lake Placidu uspelo tudi v ligi NHL. Najgloblji pečat je pustil pri New York Rangers, kjer se je v petih letih igranja priljubil tamkajšnjim navijačem, nosil pa je tudi dres moštev San Jose Sharks in Minnesota North Stars. Njegova poklicna kariera bi bila precej drugačna, če ga Herb Brooks ne bi izbral za člana olimpijske reprezentance, ki se je leta 1980 zapisala v zgodovino, in ga nato vzel še v NY Rangers. Življenjsko priložnost je dobro izkoristil in se s podajo Miku Eruzioneju za spektakularno zmago nad Sovjetsko zvezo vpisal med nesmrtne.
"Bil je genij, neverjetno hitro je dojemal igro"
Pavelich je bil ena od gonilnih sil napada te izbrane vrste, Brooks ga je postavil v napad z Billom Schneiderjem in Johnom Harringtonom in trojica je zablestela. "Bil je genij, neverjetno hitro je dojemal igro," se je spominjal Harrington, ki je bil med leti 2009 in 2010 tudi selektor slovenske članske reprezentance. Tudi po igrah je pokazal to genialnost, še danes je rekorder NY Rangers z največ doseženimi točkami (76) v debitantski sezoni. Zanimivo pa je, da je newyorški klub zapustil, ko ni več ustrezal sistemu novega trenerja, Teda Satorja, še enega slovenskega selektorja, Rise je namreč vodil med letoma 2006 in 2007.
Mark Pavelich s skromnimi 173 centimetri in pičlimi 77 kilogrami ni imel ravno klasične hokejske postave. Bil pa je hiter, spreten in je imel "neverjeten pregled nad igro".
Intervju kupili šele z ribiško opremo
Kariero je zaključil leta 1991 in se umaknil v zasebnost. Ta mu je bila nadvse ljuba že v času aktivne kariere, le stežka ga je bilo mogoče dobiti pred mikrofon, kar je kot strokovni komentator na televiziji ugotavljal tudi Eruzione. "Tudi moje prošnje za intervju je zavračal, čeprav sva bila dobra prijatelja. Naposled ga je televizijska mreža prepričala, ko mu je obljubila ribiško opremo v vrednosti tisoč dolarjev," je ta povedal za časnik New York Times. Izogibal se je tudi dogodkom ob obletnicah čudeža iz Lake Placida, tudi na otvoritev iger v Salt Lake Cityju leta 2002, kjer so prav zlati hokejisti iz Lake Placida prižgali olimpijski ogenj, ga ni bilo.
Z železno palico napadel soseda in ribiškega kolega
Užival je v odmaknjenem in mirnem družinskem življenju na severu ZDA in lovil ribe. Vse do usodnega leta 2012, ko je izgubil ljubljeno ženo, in nato postopnega propada do trenutka, ko je z železno palico napadel soseda in ribiškega kolega, za katerega je bil prepričan, da mu je zastrupil pivo. To je bil le tragičen vrhunec večletnega propada, preganjavice in depresije. Kazal je klasične znake CTE, obolenja, ki je v zadnjih letih povzročilo velike premike pri dojemanju nevarnosti profesionalnega športa. Na udaru je bila predvsem nogometna liga NFL, v kateri so degenerativna obolenja možganov, ki so bila posledica udarcev v glavo, leta ignorirali. Številni nekdanji nogometaši so zaradi tega umrli veliko prezgodaj in v hudih mukah, CTE razsaja tudi med boksarji in drugimi udeleženci borilnih športov in prav tako med hokejisti.
Številni udarci v glavo so pri hokejistu iz Minnesote pustili hude posledice.
CTE v hokeju ni novost, žrtve predvsem pretepači
V hokeju so znane žrtve predvsem nekdanji "enforcerji", hokejisti, katerih delovne naloge so bile bolj ali manj pretepaške, močno je odmeval šokanten konec življenja Dereka Boogaarda, ki je leta 2011 umrl pri 28 letih, potem ko je mešal pomirjevala in alkohol. Po smrti so na obdukciji ugotovili, da je imel močno uničene možgane in bi, če bi živel do 45. leta, zbolel za demenco. Ta usoda je doletela Boba Proberta, še enega zloglasnega "enforcerja", ki je umrl leta 2010 po infarktu. Tudi Pavelich je v času aktivne kariere utrpel nekaj pretresov možganov in sestra Jean Gevik je prepričana, da bodo preiskave razkrile prav to, CTE.
"Med nami se je počutil varnega, bili smo družina"
Nekaj dni pred smrtjo pa je Pavelicha v sanatorju obiskal Bill Baker in dobil vtis, da je njegov stari prijatelj bolje. "Bil je optimističen, dajal je vtis, da želi to travmo pustiti za seboj. Bil je spet stari Pav," je povedal za New York Times, a je očitno dobil napačen vtis. Tudi Bill Schneider je po obisku Pavelicha priznal, da le težko verjame, da je to isti človek, o katerem je bral v časopisih po surovem napadu na soseda. "Med nami se je počutil varnega, bili smo družina," si je poskušal razložiti to neskladje.
Se tudi ligi NHL obeta milijardna tožba?
Poslovil se je tako še drugi član hokejskega čudeža, že leta 2014 je umrl branilec Bob Suter, a Pavelicheva smrt lahko še poglobi težave lige NHL, ki se ji zaradi dolgoletnega ignoriranja težav s CTE lahko zgodi kolektivna tožba prezrtih nekdanjih igralcev. Podobno kot nogometni ligi NFL, ki je za odškodnine že morala plačati več kot milijardo dolarjev.
1