Nedelja, 21. 2. 2021, 4.00
3 leta, 10 mesecev
Skok v športno preteklost
Zgodovinski uspeh slovenskega skakanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,47
Primož Ulaga je prvi Slovenec z zmago v svetovnem pokalu.
"A, točno. Uf, že tako dolgo," se je v smehu vprašal Primož Ulaga, ko smo mu čestitali za obletnico prve zmage v smučarskih skokih. Na današnji dan pred natanko 40 leti, 21. februarja 1981, je v Thunder Bayu v Kanadi kot prvi Slovenec skočil do zmage v svetovnem pokalu. Oral je ledino poznejšim generacijam in bil lep čas slovenski orel z največ posamičnimi zmagami, dokler se ni sprva uveljavil Primož Peterka in pozneje še Peter Prevc.
Slovenija ima v smučarskih skokih 69 posamičnih zmag, pod devet se je podpisal Primož Ulaga, ki je zmagovalni pohod začel 21. februarja 1981. Thunder Bay v Kanadi je bil njegov srečni kraj, v katerem je skočil do treh zmag – leta 1985 se je v dveh dneh celo veselil dvojnega uspeha.
Ko smo ga v petek poklicali in rekli, da se bomo dotaknili njegovega jubileja ob prvi zmagi, se je zasmejal: "A, točno. Uf, že tako dolgo. Prva je pa bila. Do takrat skoki pri nas niso bili na visoki ravni. Nismo imeli rezultata. Pred mano ni bilo nikogar, ki bi mi pokazal pot. Pogoji, ki smo jih imeli, so bili povsem drugačni, kot jih imajo skakalci zdaj. Dobro se spomnim tistega obdobja. Takrat je bil trener Luka (Luka Koprivšek, op. a.) in je rekel, kar bo med deset, bo dobro. Moj cilj je bil zmagati. Dejal mi je, češ, glej ga, nastopača. Ampak to je bil moj cilj. Če hočeš zmagati, moraš imeti visoke. Zato tudi delaš več na treningu, da prideš do višje ravni. Zgodilo se je. V tistem obdobju sva s Tepešem (Miran Tepeš, op. a.) premikala stvari v skokih. Mislim, da je bil tisto sezono celo v vojski. Za seboj sva potegnila še Debelaka (Matjaž Debelak, op. a.) …"
"Ogromno dela je šlo v prazno, ker smo delali napačno"
"Trener se je tako kot mi učil, da nam je znal kaj povedati. Bolj klasični, češki sistem smo imeli. Garanje, veliko teka, uteži, skakanja. Odkrivali smo širino skokov."
Sistematičnega dela takrat ni bilo, saj so raziskovali materijo smučarskih skokov. Recepta, kako priti med najboljše, niso imeli. Sami so ga morali raziskati. Zato so večkrat skrenili s poti, čeprav niso hoteli: "Trener se je tako kot mi učil, da nam je znal kaj povedati. Bolj klasični, češki sistem smo imeli. Garanje, veliko teka, uteži, skakanja. Odkrivali smo širino skokov. Na vsaki skakalnici smo morali iti peš gor. Kar utrujeni smo bili. Potem je na primer v Planici zapadlo še meter snega in smo morali vse odmetati ter utrditi, da smo lahko skakali. Vsi smo se učili, kaj delati, kako trenirati, da smo sploh obvladali tehniko. Ogromno dela je šlo v prazno, ker smo delali napačno. Korak za korakom smo šli, da smo potem lahko dozoreli. Učili smo se iz napak, ki smo jih delali na pripravah. Velikokrat sem utrujen prišel na tekmo in nisem bil sproščen."
Z dobrim skakanjem so začele želje rasti tudi naslednjim generacijam. Dolga leta je bil Ulaga pri zmagah v svetovnem pokalu osamljeni jezdec. Šele leta 1990 je v Franciju Petku dobil naslednika. Od leta 1995 se je začela era Primoža Peterke, Peter Prevc pa je začel sijati na nebu od leta 2013.
"Več reprezentanc, kot jih je zdaj"
Pokal ob zmagi je prispel deset dni za njim, ker so ga zapakirali v veliko embalažo.
"Naši dosežki, da lahko tudi Slovenec stoji na najvišji stopnički odra za zmagovalce, da lahko osvoji olimpijsko medaljo, na primer poleti do srebrnega odličja na svetovnem prvenstvu v poletih, so spodbudili poznejše generacije. Medalje in zmage niso bile več tabu. Zato so tudi pričakovanja v zdajšnjih časih večja. V naših so govorili, da bomo veseli, če bomo med deseterico. Zdaj je sezona slaba, če nisi med prvimi tremi. Če nimaš določenega števila stopničk, se govori o kriznem obdobju. Normala je, da v eni sezoni dvakrat ali trikrat zmagaš ter k temu dodaš nekaj stopničk. Razlika v primerjavi s takratnim časom je v tem, da je zdaj manj kakovostnih reprezentanc. Finci so bili močni, kakor tudi Kanadčani, Američani, Italijani, Čehi in Švedi, ki jih zdaj ni v ospredju. Ob tem so bile še tradicionalne države," poudarja Ulaga.
Skakalci v takratnem obdobju za dosežke v svetovnem pokalu niso prejemali finančnih nagrad, kot je to zdaj praksa. Spominja se velikega pokala za prvo zmago, ki je prišel v Slovenijo z nekajdnevno zamudo: "Tekmovati v Kanadi je bilo nekaj posebnega. Tja smo prihajali ob ponedeljkih in bili en teden tam. Veliko ljudi iz nekdanje Jugoslavije je tam živelo in še živijo. Vozili so nas po svojih hišah, da smo se družili. A so se tudi oni zavedali, da smo športniki in moramo biti dobro pripravljeni na tekme. Tradicionalno je bilo in vedno lepo potovati tja. Očitno je bilo v Thunder Bayu res nekaj posebnega. Morda sem trikrat zmagal tam, ker sem precej hitro na začetku sezone našel formo. Spomnim se, da sem za prvo zmago prejel ogromen pokal, ki je prišel v domovino šele deset dni za nami, saj so ga zaščitili v takšno veliko embalažo. Sicer pa denarnih nagrad na tekmah ni bilo. Sponzorji in Elan so nas na primer nagradili."
Prevc, Peterka, Ulaga ...
Po številu posamičnih zmag je Primož Ulaga tretji najboljši Slovenec.
Po številu posamičnih zmag je Ulaga še vedno na tretjem mestu med slovenskimi skakalci. Na vrhu je s 23 zmagami Peter Prevc, ki je v sanjski sezoni 2015/16 skočil do kar 15 zmag, kar je rekord med vsemi skakalci. Na drugem mestu je Peterka, ki se je lahko pohvalil s 15 zmagami in je dvakrat osvojil tudi veliki kristalni globus. Prevcu je to uspelo enkrat. Na četrtem mestu je Robert Kranjec s sedmimi, na petem Domen Prevc s petimi zmagami. V tej sezoni slovenskim skakalcem še ni uspelo skočiti na najvišjo stopničko odra za zmagovalce. Zato pa je dvakrat uspelo Niki Križnar med dekleti. Fantje imajo za tovrstni podvig časa le še dober mesec, ko se bo sezona tradicionalno končala na Letalnici bratov Gorišek v Planici.
