Nedelja, 23. 6. 2019, 4.00
4 leta, 9 mesecev
Skok v športno preteklost
Moral bi biti mesija, a je bil vse prej kot to
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,96
Jack Hughes je v boju za prvi izbor letošnjega nabora lige NHL premagal Kaapa Kakkoja.
Žarometi lige NHL so te dni usmerjeni v upe prihodnosti najmočnejšega hokejskega klubskega tekmovanja. Na to, kako se bo 18-letni prvi izbor Jack Hughes znašel v dresu New Jersey Devils, bo treba še počakati. Zagotovo bolje, kot so se nekateri v preteklosti. Greg Joly velja za enega od najslabših prvih izborov na naboru NHL. "Moral bi biti naslednji Bobby Orr, hokejski mesija," a je bil vse prej kot to. Ne povsem po svoji krivdi, imel je to smolo, da je ob vstopu na veliki oder igral za eno od najslabših moštev NHL v zgodovini.
Vodstvo New Jersey Devils je v petek odločilo, da bo v prihodnosti stavilo na 18-letnega centralnega napadalca Jacka Hughesa. Ali so zadeli v polno kot leta 2005 Pittsburgh Penguins s Sidneyjem Crosbyjem ali pa Edmonton Oliers deset let pozneje s Connorjem McDavidom, bo pokazal čas. So si pa strokovnjaki enotni, da niso brcnili v temo, kot je to v preteklosti naredilo kar nekaj NHL-ekip.
Med bolj zgrešene odločitve spada trojica Claude Gauthier, Andre Veilleux in Rick Pagnutti, ki so jo izbrali Detroit Red Wings, New York Rangers in Los Angeles Kings. Vsi skupaj so zbrali nič tekem v NHL. Da, prav ste prebrali, nobeden od omenjenih prvih izborov NHL nabora ni zaigral v najkakovostnejši ligi na svetu. Navdušili niso niti Patrik Stefan (Atlanta Trashers), Alexandre Daigle (Ottawa Senators), pa tudi Greg Joly, čigar zgodbo predstavljamo, ni bil ravno med svetlečimi zvezdami.
Več iz rubrike Skok v športno preteklost
Pozdravljena Washington in Kansas
Abe Pollin je bil leta 1974, ko so ustanovili Washington Capitals in se je pridružil ligi NHL, lastnik franšize.
Ameriški mogotec Abraham Pollin je v zgodnjih 70. letih preteklega stoletja dobil zeleno luč za priključitev nove ekipe ligi NHL. Podjetnik, ki je imel v lasti tudi NBA-moštvo, danes znano pod imenom Washington Wizards, pa tudi žensko košarkarsko ekipo lige WNBA, se je zakopal v delo.
Vlogo športnega direktorja, pozneje tudi trenerja, novonastalega kolektiva Washington Capitals je zaupal dvakratnemu Stanleyjevemu prvaku, legendi Bostona in dolgoletnemu trenerju v NHL Miltu Schmidtu. Vodstvo in trenerski štab Capsov je še pred premierno tekmo lige v NHL čakala zahtevna naloga. Treba je bilo sestaviti ekipo.
Ob Washingtonu se je leta 1974 najkakovostnejšemu hokejskemu tekmovanju pridružil še Kansas City. To je bila še tretja širitev lige v štirih letih, izbira igralcev, ki so jih druge ekipe "ponudile" novincema, pa še zdaleč ni bila tako široka, kot jo je imel pred leti Vegas Golden Knights.
Izbor otežili pri WHA
Vse skupaj je oteževalo še dejstvo, da je ligi NHL poskušalo konkurirati tekmovanje World Hockey Association (WHA), ki je imelo pred draftom svoje načrte in je poskušalo pod svoje okrilje pripeljati številne mlade upe.
Capitalsi so se pripravljali na nabor, na katerem so lahko izbirali prvi. S Kansasom so se dogovorili, da bodo izbrali izjemno perspektivnega branilca Pata Pricea in moštvo gradili okoli njega. A je ostalo le pri pobožnih željah. Še preden bi lahko izvedli NHL-draft, je Price pristal v ligi WHA, v dresu Vancouver Blazers, ki so Pollinu (leto zatem so ga kot prvega na NHL naboru izbral NY Islanders) pred nosom speljali tako želenega hokejista.
Hitro so morali poiskati ustrezno zamenjavo. Menili so, da so jo našli v še enem kanadskem branilcu Jolyju. Številke aktualnega prvaka lige WCHL iz predhodne članske sezone so obetale (83 tekem, 28 zadetkov, 84 asistenc). A ostalo je le pri obetih.
On this day in 1974, the @Capitals selected Greg Joly first overall at the NHL Amateur Draft #Hockey365 #ALLCAPS pic.twitter.com/JjQDvmC3FN
— Mike Commito (@mikecommito) May 28, 2018
"Naslednji Bobby Orr." Ostalo je le pri besedah.
"Fant bo naslednji Bobby Orr," se je pred začetkom sezone smejalo Schmidtu, ki mu kmalu ni bilo več do smeha. Joly bi moral biti prvi obraz franšize, okoli njega so gradili ekipo, a 20-letnik iz Alberte pač ni bil Bobby Orr, vse skupaj pa je poslabšal še pritisk, ki je visel nad njim. MVP zadnje sezone, v kateri je z Regina Pats postal prvak kanadske članske lige WCHL, je povsem pogorel.
Legenda Bostona Milt Schmidt (desno), ki je uvodno leto Washington Capitals opravljal vlogo športnega direktorja in trenerja, je menil, da bo Joly naslednji Bobby Orr (levo) ... a se je motil. Schmidt je trenersko taktirko prijel, potem ko se je Jim Anderson poslovil zaradi težav z zdravjem, ki ga je načel stres.
Ne le neprepričljiva igra, navijače so motile tudi njegove številne poškodbe. Že na pripravljalnem taboru si je poškodoval ahilovo tetivo, nato so se težave z nogami le še nadaljevale, koleno je zahtevalo operacijo, tako da je Joly že v uvodni sezoni lige NHL izpustil precej tekem. Odigral jih je 44, se podpisal pod le en zadetek in zgolj sedem asistenc. A bolj boleč je bil pogled na njegovo razmerje +/-, kjer je pisalo kar -68. Na začudenje v tem elementu ni bil najslabši v ekipi, Bill Mikkelson je štel vse do -82.
Najboljši strel sezone ob avtogolu
Joly je bil po nekaterih zapisih z onkraj Atlantika tako slab, da so mu soigralci najbolj bučen aplavz namenili, ko je dosegel avtogol. "To je bil njegov najboljši strel v sezoni," je dejal eden iz tedanje ekipe. Namesto da bi plošček v svoji tretjini podal do soigralca, je ustrelil tako, da je švignil mimo vratarja Washingtona v gol.
Pri Capsih, nekateri naj bi se potegovali za to, da bi ga že prej poslali v ligo nižje, je preživel dve sezoni. Trenerji - v prvi sezoni so se zamenjali trije, Jim Anderson se je predčasno poslovil zaradi hudih težav z želodcem, ki naj bi bile posledica stresa vodenja tako slabe ekipe - so ga iz branilskega mesta selili na druge pozicije, celo na mesto centra, a se nobena poteza ni obrestovala.
Trener Tom McVie je po dveh sezonah izsilil trade in v svojo ekipo pripeljal izkušenejšega branilca. Joly je pozneje še igral v ligi NHL. V dresu Detroit Red Wings je drsal slabih sedem sezon, a pri 28, ko naj bi bil na vrhuncu, odigral zadnjo tekmo na tej ravni.
Greg Joly je po dveh sezonah pri Washingtonu oblekel dres Detroita, a še pred 29. letom odigral zadnjo tekmo v NHL:
Prezgodaj vržen med leve, in to v eni od najslabših ekip v zgodovini
"Lahko bi postal mesija. Bil je odličen igralec, a preprosto je bilo zanj preveč pritiska," je o Jolyjevi ne najbolj blesteči NHL karieri za Sports Illustrated nekoč dejal njegov soigralec, vratar Ron Low.
Številni hokejski poznavalci se strinjajo, da ni bil dorasel tekmovanju, da so ga prezgodaj vrgli med leve in pričakovali, da bo imel pri 20 letih toliko izkušenj kot veterani A še bolj kot to, je k vsemu skupaj najbolj pripomoglo dejstvo, da je bil član ene od najslabših ekip v zgodovini lige.
Greg Joly, drafted 1st overall in the summer of '74, was missed by Topps, but featured in 1974-75 O-Pee-Chee. #opchockeycardstory pic.twitter.com/CD4owC2VPJ
— O.P.C. Hockey Story (@hockeymedia) October 29, 2017
"Sploh nismo slabi, le v napačni ligi igramo"
" … Mislim, da je bilo to, da sem bil to sezono član Washingtona, najboljša stvar, ki se mi je kdaj zgodila v hokeju. Ljudje so na koncu sezone prišli do mene in dejali: 'Če lahko zdržiš to, lahko karkoli.' In imeli so prav, saj smo bili res zanič," se je prvi čuvaj mreže Capsov Low spominjal ene od najslabših sezon kariere.
Bili so tako slabi, da so v premiernem letu v ligi NHL na 80 tekmah zmagali le osemkrat, vse skupaj pa zbrali zgolj 21 točk (predzadnji Kansas jih je imel 20 več). "Sploh nismo slabi, sploh ne. Le v napačni ligi igramo," je Low nekoč v smehu dejal svojim soigralcem.
Po edini gostujoči zmagi paradirali s "Stanleyjem"
V gosteh so po rekordnem negativnem nizu slavili le enkrat, razlika v golih je bila kar -265, prejeli so jih 446. Ko jim je na enem od zadnjih gostovanj sezone le uspelo zmagati, ugnali so California Golden Seals, se je eden bolj izkušenih Ace Bailey domislil prav posebnega vložka.
Ekipa je po zmagi na ledu paradirala s starim pločevinastim košem za smeti. Igralci so ga drug za drugim dvigovali v zrak, kot to počnejo s Stanleyjevim pokalom prvaki lige. Imen nanj sicer niso vgravirali, so se pa nanj vsi podpisali, kot se za "lovorike" spodobi. "Mislim, da so tisti, ki so nas videli, resnično mislili, da smo nori," se spominjajo dne v Kaliforniji, ko so se zavedali, da so ena od najslabših ekip, ki je kadarkoli igrala v ligi NHL, a bili ponosni nase, da so zdržali tako mučno leto.
Washingtonu tako slabo ni šlo nikoli več, je pa franšiza potrebovala potrebovala 44 let, da je lani osvojila prvi Stanleyjev pokal.
Preberite še:
