Skoraj četrt stoletja popotovanja med hokejsko smetano in divizijo I

Sportal "Trenerstvo zame ni služba, postalo je način življenja"

Pisalo se je leto 2001, ko je Ljubljana gostila prvenstvo divizije I, skupine B (takrat sta v elito napredovali najvišje uvrščeni reprezentanci divizije I, skupine A in skupine B). Vprašanje o potniku je bilo razjasnjeno šele po zadnjem obračunu, na katerem je morala gostiteljica Estonijo premagati z vsaj 12 zadetki razlike. Pred tem je namreč reprezentanca Velike Britanije "čudežno" visoko premagala Kazahstan (11:2) in bila v dobrem položaju, da napreduje.

Nekdanje barve risov – bela, modra in rdeča

A Slovenci se niso menili za – po mnenju številnih prodano – tekmo, Estonce so razbili s 16:0. Tudi ta rezultat je odprl marsikatero razpravo. Matjaž Sekelj in varovanci – med drugimi so zabijali razpoloženi Dejan Kontrec, Ivo Jan, Zupančič, Valerij Šahraj, Tomaž Vnuk, Gregor Krajnc, Andrej Brodnik in Robert Ciglenečki – so 21. aprila 2001 spisali novo poglavje v knjigi slovenskega hokeja.

"Vsekakor je bilo pred tekmo malo čudno, ampak takrat poskušaš vse to odmisliti. Ni bilo druge možnosti, kot da nadoknadimo vseh tistih 12 golov. Že na začetku se mi je zdelo, da smo bili superiorni, a nismo znali zadeti. Šele ob koncu prve tretjine smo začeli zadevati. Ko se je enkrat odprlo, je bilo veliko lažje. Spomnim se, da je bila dvorana polna, ljudje pa kar 'našpičeni'. Ne vem, kaj bi bilo, če nam ne bi uspelo, morda bi dvorano podrli (smeh, op. p.)," se je zgodovinske zmage pred leti v pogovoru za Sportal spominjal nekdanji slovenski selektor Nik Zupančič. 

Sportal Matic Török: Za menoj je najboljša sezona, odkar igram na Finskem

Že v prvo je šlo

Novinka je svoj krstni nastop med elito doživela 26. aprila leta 2002, ko je na Švedskem z 1:8 priznala premoč Rusom – premierni zadetek je dosegel Marcel Rodman. Slovenci so skupinski del končali brez točk na zadnjem mestu (poraz proti gostiteljem, Rusom in Avstrijcem). V skupini za obstanek pa so varovanci Matjaža Seklja premagali vse nasprotnike – Poljsko, Italijo in Japonsko – ter si s 13. mestom, ki je še danes naša najboljša uvrstitev, zagotovili nastop med najboljšimi tudi leta 2003.

Slovenci so prvo tekmo med elito odigrali proti Rusom in izgubili z 1:8. Takrat (leta 2002) se jim je prvič uspelo obdržati v najkakovostnejšem razredu. Po tem jim je uspelo le še enkrat. Foto: Reuters

Takrat je prvenstvo gostila sosednja Finska, ki je Sloveniji – skupinski del je spet končala brez točke na zadnjem mestu – zadala še danes najhujši poraz na SP (12:0). Matjaž Sekelj in oklepniki so se poskušali obdržati med elito, a so jim v skupini za obstanek načrte prekrižali Američani in Belorusi.

Risi so pod vodstvom finskega trenerja Karija Savolainena leta 2005 še drugič in zadnjič obstali med hokejsko smetano. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Sledili sta selitev v divizijo I in sprememba na selektorskem stolčku. Slovensko reprezentanco je na prvenstvo na Poljsko popeljal Finec Kari Savolainen, ki je z odpravo nalogo v Gdansku opravil z odliko, saj se je Slovenija brez izgubljene tekme (padli so Južnokorejci, Italijani, Romuni, Estonci in Poljaki) vrnila v elito.

Pri sosedih je uspelo še drugič in zadnjič

Tretjo udeležbo je naša izbrana vrsta tako dočakala leta 2005, ko je bilo prvenstvo v naši neposredni bližini. V Avstriji je bil med risi takrat tudi komaj 17-letni Anže Kopitar.

Slovenija je imela v predtekmovanju težko delo, saj se je udarila tako z ZDA kot s Kanado. Podobno kot na prvih elitnih SP je skupinski del končala brez točke na zadnjem mestu, v skupini za obstanek je najprej premagala Dance, izgubila proti Nemcem, za konec pa je gostiteljem zadala boleč poraz s 6:2, po katerem si je zagotovila končno 13. mesto in obstanek. Izpadli so Nemci in Avstrijci.

Selektorske menjave in skoki iz elite v divizijo I

Savolainen je kljub obstanku v eliti selektorsko taktirko predal Františku Vybornemu, ki se je leta 2006 iz Latvije vrnil brez zmage (sploh prvič na SP Slovenija ni zmagala) in s padcem v divizijo I. Slovenija je pod vodstvom Čeha predtekmovanje končala z ničlo na računu, v boju za obstanek pa je zmogla remi proti Italiji in Danski – ti dve ekipi sta na koncu obstali –, a 16. mesto je bilo premalo, da bi še tretje leto zapored delala družbo velesilam.

Po prvenstvu, ki je odneslo Vybornega, so v reprezentanci poskusili ameriški pristop. Leta 2007, ko je Ljubljana gostila prvenstvo divizije I, skupine B, je imel vajeti v svojih rokah Ted Sator. Slovenija na domačem terenu, na katerem je bil s 14 točkami najučinkovitejši igralec Anže Kopitar, ni imela pretežkega dela, s petimi zmagami si je namreč zagotovila peti nastop med elito.

A Sator Slovenije ni popeljal v zibelko hokeja, kjer je bilo prvenstvo leta 2008. Risi so v treh letih dobili še tretjega selektorja. Pri hokejski zvezi so spet stavili na tujca. Šved Mats Waltin je poskušal našo izbrano vrsto zadržati med najboljšimi, a je bil cilj očitno previsok. Waltinovi fantje so predtekmovanje končali brez točke na zadnjem mestu, v boju za obstanek pa so izgubili na obeh tekmah s Slovaško in sledila je ponovitev vaje – vrnitev v divizijo I.

John Harrington je bil peti zaporedni tujec na selektorskem stolčku slovenske reprezentance. Pod njegovim vodstvom je Slovenija prvič, odkar je leta 2001 napredovala v elito, dvakrat zapored igrala v diviziji I. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Po Kanadi dve leti zapored v diviziji I

In še en del zgodovine se je ponovil – Slovenija je spet dobila novega stratega in znova je bil tujec. Že peti zapored. Škarje in platno je imel v rokah John Harrington. Američan se je spotaknil že na prvi oviri leta 2009. Na svetovnem prvenstvu divizije I, ki ga je gostila Litva, je o potniku v elito odločala zadnja tekma Slovenije in Kazahstana, na kateri so bili z 2:1 uspešnejši tekmeci. Slovenska izbrana vrsta je po letu 2001, ko si je premierno zagotovila elito, prvič dve leti zapored igrala v diviziji I.

Kljub neuspehu je rise še naprej vodil Harrington, ki mu je leta 2010 le uspela vrnitev med elito. Tistega leta je bilo svetovno prvenstvo v Ljubljani, Slovenija pa je spet dobila vse obračune, točko je prepustila le Veliki Britaniji, in si zagotovila pot v Bratislavo.

S Kopitarjem od Slovaške do Češke

A na Slovaško risov ni peljal Harrington, ta je decembra 2010 pred reprezentančnim zborom predal štafeto, temveč Matjaž Kopitar. Dirigentsko palico je po osmih letih spet vihtel Slovenec.

Na svetovno prvenstvo elitne divizije leta 2011 je slovensko falango odpeljal Matjaž Kopitar. Foto: Vid Ponikvar

Kopitarjevi izbranci so predtekmovanje v Bratislavi leta 2011 končali na zadnjem mestu – po porazu po kazenskih strelih proti Nemcem so osvojili sploh prvo točko v predtekmovanju med elito. Sledili so boji z Latvijci, Belorusi in Avstrijci za obstanek. Risi so za uvod premagali Latvijce, na pomembni tekmi proti Avstrijcem so klonili z 2:3, za slovo od elite, od katere so se poslovili skupaj s severnimi sosedi, pa so visoko izgubili proti Belorusom.

Prizorišče prvenstva divizije leta 2012 je bila spet Ljubljana, v Stožicah je Slovenija premagala vse nasprotnike in si s petimi zmagami znova zagotovila vrnitev med elito – napredovala je tudi Avstrija.

Tri mesece potem, ko je februarja 2013 naša izbrana vrsta spisala novo poglavje slovenskega hokeja, uvrstitev na olimpijske igre, sta sosedi Švedska in Finska družno gostili elitno prvenstvo. Slovenija je v skupini osmih reprezentanc (Švice, Kanade, Švedske, Češke, Norveške, Danske in Belorusije) z dvema točkama, ki jih je odščipnila Dancem in veliki Kanadi, zasedla zadnje mesto in spet izpadla v nižji kakovostni hokejski razred.

Leta 2014 se je v Južni Koreji ponovila zgodba – risi so se spet vrnili med najboljše. Za preboj so sicer trepetali vse do zadnjega piska sirene na tekmi proti Avstriji, po kateri so po prvem mestu s sosedi lahko začeli snovati načrte za Češko 2015.

Matjaž Kopitar je po svetovnem prvenstvu v Ostravi leta 2015 odstopil z mesta selektorja. Foto: Vid Ponikvar

Dovolj zlivanja gnojnice

Kopitar je v Ostravi z zasedbo, v kateri je bil tudi Anže Kopitar, še tretjič poskusil Slovenijo zadržati med elito, a njegovi zasedbi ni uspelo. Risi so vse upe za obstanek izgubili še pred zadnjo tekmo, saj sedmih Dancev niso mogli več ujeti. Na koncu so jih sicer premagali, a šest porazov po rednem delu in le ena zmaga je bilo premalo za obstanek. Po zadnjem srečanju je Gorenjec oznanil slovo, saj je imel dovolj negativcev, ki prevladujejo: "Veliko je bilo lepega, nekaj je bilo tudi žalostnega. A hitro se lahko tukaj preštejejo ljudje, ki zlivajo gnojnico in negativno vplivajo na vse skupaj."

Sportal Pred petimi leti si niti predstavljal ni, da bi se kaj takega lahko zgodilo

Hitra vrnitev tudi pod Zupančičem

Selektorski stolček je prevzel dotedanji pomočnik Nik Zupančič, ki je kot glavni trener prvič vodil izbrano vrsto med elito. Do tja jo je popeljal leta 2016, ko so risi v Katovicah zasedli prvo mesto in se takoj vrnili v najkakovostnejši razred svetovnega hokeja.

Nik Zupančič je leta 2017 med elito reprezentanco prvič vodil kot selektor. Njegovim varovancem se ni uspelo obdržati med najboljšimi. Nekaj tednov po tem se je preselil na mesto pomočnika selektorja ...

Zupančič, ki je do spodletele misije Pariz uspešno prestal vsa večja tekmovanja (SP 2016 in olimpijske kvalifikacije, na katerih so si zagotovili še druge zaporedne olimpijske igre), se je nato po odločitvi HZS poslovil s selektorskega mesta in se spet vrnil na mesto pomočnika trenerja.

Ponovna finska pomoč ni obrodila sadov elite ... na selektorsko mesto pa se je po letu 2005 vrnil Kari Savolainen. Na aprilskem svetovnem prvenstvu na Madžarskem se mu načrti niso izšli. Foto: Morgan Kristan / Sportida

Selektorsko taktirko pa je po dobrih desetih letih v roke spet poprijel Savolainen. Rise sta v olimpijski sezoni čakala dva vrhunca sezone. Februarja so na olimpijskih igrah v Pjongčangu spet dokazali svojo kakovost in to, da se lahko enakovredno kosajo tudi z nekaterimi velesilami. V Južni Koreji so na kolena spravili ZDA, nato pa v boju za četrtfinale, potem ko so bili vso tekmo boljši nasprotnik, izgubili proti Norvežanom in tekmovanje petih krogov končali na devetem mestu.

Le dobra dva meseca pozneje so se spet zbrali. Cilj svetovnega prvenstva v Budimpešti je bila ekspresna vrnitev med elito, a ga niso uresničili. Velik del krivde je treba iskati v prvih dveh porazih, ko so proti Britancem in Poljakom ostali brez prepotrebnih točk.

Prvenstvo na Madžarskem so tako zapustili razočarani na petem mestu. Sploh prvič po letu 2009 so končali "pingpong" in ostali brez ekspresnega napredovanja.

Savolainena je na selektorskem mestu poleti 2018 zamenjal Ivo Jan. Ta je na SP divizije I v Nursultan 2019 odpeljal pomlajeno zasedbo, zraven pa je bil tudi Kopitar, za katerega je bilo to zadnje prvenstvo s Slovenijo. Risom cilj po vrnitvi med hokejsko smetano ni uspel, končali so na četrtem mestu, napredovala pa sta Kazahstan in Belorusija.

Slovencem se v Kazahstanu ni uspelo vrniti v skupino A. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Selektorsko taktirko je nato znova prevzel Matjaž Kopitar, ki bi jo po napovedih HZS moral že leto prej, a takrat pri LA Kings, za katerega je opravljal vlogo oglednika za Evropo, ni dal soglasja k svojemu imenovanju na mesto selektorja risov in sklenitvi pogodbe z zvezo.

Slovenci bi morali naslednje leto (2020) gostiti prvenstvo divizije I, skupine A, a je, tako kot nato naslednje leto (2021), odpadlo zaradi pandemije covid-19. So ga pa v Tivoliju dočakali leta 2022, premagali vse tekmece in se vrnili med elito.

Slovenci so leta 2023 na zadnjem prvenstvu med elito znova nazadovali v nižji rang tekmovanja. Foto: Reuters

Kopitarjevi varovanci so se leta 2023 v Rigi znova srečali s hokejsko smetano, izgubili vseh sedem tekem, več teh z golom razlike, tako da je sledila nova selitev v nižji rang tekmovanja (divizijo I, skupina A) in nova selektorska sprememba.

Jeseni 2023 je prvič selektor postal Edo Terglav, ki je v preteklosti v reprezentanci deloval kot pomočnik, in Slovence lani v Bolzanu na prvenstvu drugega razreda vodil do drugega mesta in vstopnice za nov nastop med elito.

Z najboljšimi reprezentancami sveta se bodo znova družili med 9. in 19. majem v Stockholmu, kjer bo nastopila močno pomlajena reprezentanca, saj so nekateri nosilci igre po lanskih olimpijskih kvalifikacijah končali reprezentančne kariere (Jan Urbas, Miha Verlič in Žiga Jeglič) ali pa izpuščajo to prvenstvo (Rok Tičar in Anže Kuralt).

Edo Terglav bo na Švedskem računal na precej pomlajeno reprezentanco. Foto: www.alesfevzer.com

Slovencem je do zdaj v eliti uspelo obstati le dvakrat, tako da je pred prevetreno mlado Terglavovo zasedbo ogromen izziv. V skupini se bodo merili s Kanado, Švedsko, Finsko, Slovaško, Latvijo, Avstrijo in Francijo. Da bi se izognili nazadovanju v divizijo I, se morajo izogniti zadnjemu mestu. 

Prvenstvo bodo odprli prihodnjo soboto proti Kanadi.

Preberite še:

Sportal Stari znanci se vračajo med elito

Sportal Anže Kopitar in SP? HZS: Več bo znanega v prihodnjih dneh.

Sportal Slovenci pred letom na SP zmagali pri sosedih

Sportal Terglav po porazu z Danci opravil rez

Sportal Danci premočni za Slovence. Terglav: Videli smo, kaj nas čaka.

Sportal Slovenski vratar s soigralci na češkem prestolu

Sportal Olimpija in kopica igralcev vsak svojo pot

Sportal Čustven konec kariere Žige Pavlina: Mislim, da sem opravil dobro delo. Hvala vsem. #video