SiolNET. Siol Plus Kolumne
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Komentar urednika

Janša z Macronom in Okornom, Kučan z ulico in ravnatelji

10

termometer

Peter Jančič
Foto: Ana Kovač

Protesti zadnja dva tedna v Ljubljani so ponovitev dogajanja v Franciji. Tam je različica delta udarila nekaj tednov prej. Predsednik Emmanuel Macron se je odzval z napovedjo, da bo življenje tistih, ki se ne bodo cepili, spremenil v nočno moro: težje in dražje bo. Sprožil je bes, obsežne vstaje. Na ulice je prišlo več kot 200 tisoč ljudi. A ker je znano, da Macron ulici ne popušča, so bile posledica tudi vrste pred cepilnimi centri. Francija je danes ena najbolj precepljenih držav v Evropi. Enako zgodbo smo zadnje tedne opazovali v Sloveniji, kjer pa so se protestnikom proti omejevanju epidemije pridružili pomembni ravnatelji državnih šol. Tudi z nasprotovanjem razpravam v šolah o filmu Mitje Okorna o posledicah bolezni covid-19, kar ni bilo slučajno. Kot tudi ni bilo naključje, da je Milan Kučan pred tednom obiskal kul kolesarje.

Protestniki so avgusta vsak teden šli na ulice Pariza, Marseilla in drugih mest, nasprotovali so cepljenju, zahtevali svobodo, del pa je sporočal predvsem, da so siti Macrona. Ker je Francija večja od Slovenije, so bile večje številke, sredi avgusta je bilo protestnikov največ: 215 tisoč. Pozneje manj. Slovenija ni Francija. Je pa podobno ukrepanje vlade Janeza Janše podobno delovalo. 

Kriza Kučanovih politkolesarskih protestov

Število prvič cepljenih je poskočilo. S številkami na ravni EU: 12. septembra je bilo v Sloveniji vsaj enkrat cepljenih 58 odstotkov polnoletnih, na Poljskem 60,3 odstotka in v Franciji 93,8 odstotka. Teden dni pozneje, 19. septembra, je bilo pri nas prvič cepljenih 61,5 odstotka polnoletnih prebivalcev, na Poljskem 60,6 odstotka in v Franciji 93,8. Podrobnejše podatke o povečanem deležu cepljenih v različnih državah si lahko pogledate tukaj: 

covid Novice To so nove številke okuženih

Posledica pri nas so bili, podobno kot v Franciji,  tudi burni protesti nasprotnikov "diktature, cepljenj, mask" ... A je tudi veliko razlik. V Franciji so danes cepljeni skoraj že vsi polnoletni, pri nas kljub vzponu ostajamo daleč od tega. Na Balkanu. Kjer so številke še veliko nižje kot pri nas. 

Dodatna pomembna razlika je, da v Franciji in drugih evropskih državah na uličnih protestih proti ukrepom vlade in vladam ni opaziti pomembnih politikov. Pri nas so. Bilo je celo simbolno, ko je pred tednom premier Janez Janša, ki je imel ravno rojstni dan, v Grčiji nazdravljal z Macronom, v Ljubljani pa je Milan Kučan osebno prišel spodbujat peščico kul kolesarjev, ki bi znova uvedli ljudske skupščine in druge značilnosti komunističnega režima, ki ga je Kučan nekoč že vodil. Protestniki očitajo, da nas Janša preveč približuje Madžarski Viktorja Orbana in državam Višegrajske skupine. Janša pa je bil ravno na srečanju šefov druge skupine evropskih držav, katerim se nam je ravno uspelo pridružiti. 

Srečanje v grčiji Novice Nevarni posnetki: s kom je tajno praznoval Janša, ko je bil Kučan med "vstajniki"

Zadnje tedne so ti protesti ob petkih vse slabše obiskani, saj se je ob sredah pojavila veliko bolj množična "alternativa", na katero hodijo isti Ladislavi Trohe in državno financirani Zlatani Čordići.

Državno financirani politični aktivist Zlatan Čordić Državno financirani politični aktivist Zlatan Čordić Foto: Bojan Puhek

Kučan je med kul kolesarje v petek pred tednom najbrž prišel celo zaradi tveganja, da bo projekt stalnega zbiranja proti Janezu Janši povsem propadel. Tudi veliki mediji petkove propagandne shode strank Kula, šefi teh strank, Tanja Fajon (SD), Marjan Šarec (LMŠ), Luka Mesec (Levica) in Alenka Bratušek (SD), so na te proteste tudi osebno prihajali, težko prodajajo kot najpomembnejše dogajanje v državi, če je novinarjev tam že več kot tistih, o katerih iz tedna v teden enako navdušeno poročajo. 

Veliko več ljudi se zadnja dva tedna zbere ob sredah, kamor se je prelil bolj radikalni del ulice, ki se je zbiral ob petkih, in kjer nam ponujajo teorije, da je covid le nedolžna gripica, in da celotna Zahodna Evropa s cepljenjem in preverjanjem PCT vse napak razume. Za organizatorja se je sam razglasil, ne pa tudi uradno prijavil, nekdanji član SNS Zmaga Jelinčiča, iz Kranja uvoženi Zoran Stevanović, ki je za ta teden napovedoval, da se bo zbralo sto tisoč ljudi. Ni uspelo. Bilo jih je manj kot prvič. Glavni jezik skandiranj pa tudi drugič ni bila slovenščina. Vpitje v tujem jeziku kaže dodatno razliko s Francijo. Smo na Balkanu,  kjer so številke cepljenih, denimo v Romuniji in Bolgariji, še pol nižje kot pri nas, številke odkritih okužb pa so bile zadnji teden v Srbiji in Črni Gori dvakrat višje kot pri nas.

Bilo je že bizarno, ko so številni veliki spletni mediji v takšnem položaju na naslovnicah ta teden objavili grafike, kako je naša država po številu odkritih okužb v zadnjih dveh tednih prilezla na vrh članic EU. To so na spletnih omrežjih takoj prevedli v dokaz velikega poraza vlade. Podatke iz neposredne soseščine, o Srbiji in Črni gori, v jeziku, v katerem nas protestniki skupaj z našimi Trohami poučujejo, da epidemije sploh ni in da ne sme biti ukrepov za preprečevanje širjenja okužb, so izpustili kot nepomembne. Kvarijo sliko. Na Siolu smo objavili podobo, ki nekaj več pove o dogajanju v regiji. Tole:

  s Novice Srbija in Črna gora daleč najslabši v Evropi, Slovenija za njima

Rast okužb se je pri nas zadnji teden ustavila, v primerjavi s prejšnjim tednom smo bili priča celo rahlemu upadu. Kar kaže, da je bila vladna politika omejevanj tudi pri tem in ne le pri povečanem številu cepljenih uspešna. Čeprav so se seveda takoj našli takšni, ki so razglasili, da je manj okužb posledica protestov ob sredah proti cepljenjem, maskam in drugim vladnim ukrepom, ki so menda nezaslišana represija. Evropska.

Ko "vstajniško" udarijo še ravnatelji

Vlada je premik dosegla s politiko, ki je natančno obratna zahtevam, ki jih postavlja opozicija s svojimi protestniki. Nekdanji protestnik ob petkih in zvezdnik javne TVS, ki trenutno ni dejaven, ker je v priporu zaradi suma trgovanj z drogami, Anis Ličina, je po nasilnih protestih, na katerih je protestnik iz vrst Viol razbil obraz fotoreporterju Borutu Živuloviču, za brutalno nasilje na TVS okrivil vlado, češ da ni dovolj prijazna. In da je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo zaradi tega počilo. Ličina je že takrat ponavljal politična sporočila voditeljev Kula, da vlada ne sme ukrepati, da mora biti nadvse prijazna. In to smo lahko slišali tudi ta teden, ko je nekdanji predsednik SD Dejan Židan ocenil, da so nasilni protesti, ki smo jim že spet priča, posledica pomanjkanja informacij, strahu in tudi sovraštva med ljudmi, za kar je po njegovem kriva vlada.  

Tudi v Franciji je bil za ulico in vse posledice "kriv" Macron. Oblast mora ukrepati. A oblast v Franciji je bolj centralizirana, zato je lažje doseči cilje. Pri nas, kjer ob množici strank v državnem zboru še to ni vedno jasno, kdo ima tam večino, pa so možnosti vladajočih omejene. Zaradi tega je vlada ob pritisku, po vzgledu Macrona, uporabila tudi bolj mehak pristop, torej tisto, kar že ves čas svetujejo iz opozicije Ličina in kar je zadnji teden tudi Židan.

Nekdanji protestnik ob petkih in četrtkih ter zvezdnik javne TVS, ki trenutno ni dejaven, ker je v priporu zaradi suma trgovanj z drogami, Anis Ličina. Nekdanji protestnik ob petkih in četrtkih ter zvezdnik javne TVS, ki trenutno ni dejaven, ker je v priporu zaradi suma trgovanj z drogami, Anis Ličina. Foto: Polona Avanzo/Demokracija

Mehak pristop je dokumentarni film Mitje Okorna, ki si ga lahko ogledamo na televizijah v teh dneh. V pogovorih s tistimi, ki so preživeli hujšo obliko covid-19, Okoren ljudem predstavlja razloge, zakaj se je modro cepiti. Bolj radikalno so to uporabili v ZDA, kjer je CNN predvajal posnetke pogovorov s hudo bolnimi s covidnih oddelkov, ki so pojasnjevali, zakaj se še niso cepili in kako jim je žal, ko jih je strahovito udarilo. Pa bi se lahko izognili.

Tej mehki poti, da bi v dobro skupnosti dosegli več cepljenj, so se uprli ravnatelji v državnem šolstvu, za katero je znano, da ima nanje velik vpliv opozicija Kul, še posebej vplivni sta SD in Levica. Eden od najpomembnejših učiteljskih sindikalnih voditeljev je Branislav Štrukelj, ki je tudi politik levice. Nekoč poročen s hčerko pešca na kolesarskem protestu Milana Kučana. Predlog ministrstva za šolstvo, da bi o Okornovem filmu in o pomenu cepljenj razpravljali tudi v zadnjih razredih osnovnih šol, je predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan za časopis Večer opisal skoraj z gnusom kot nekaj, kar ni v pristojnosti državnih šol. S tem nočejo nič imeti. Povedal je, da je vse boljše od obveznega cepljenja, da pa za promocijo cepljenja, ki ni obvezno, po šolah ravnatelji že ne bodo skrbeli, za to naj gre ministrica Kustečeva na televizijo. Tako ravnatelji razumejo neodvisnost medijev. 

Hkrati je isti Pečan predsedniku vlade Janezu Janši poslal pismo, da pa po šolah ravnatelji potrebujejo več denarja, ker imajo velike stroške zaradi necepljenih učiteljev in zaposlenih, ki jih morajo testirati. In zapisal je še, da je ministrica "neodzivna".

Si predstavljate? Noče pomagati, da bi v skupnosti potekala razprava o pomenu cepljenja in skuša od vlade dobiti več denarja, ker so njegovi učitelji in s tem on sam, ko jih vodi, slab vzgled. Za njihovo neučinkovitost in slabo delo pa je kriva ministrica, ki je neodzivna. 

Mitja Okorn Novice Janša Pečanu ob Okornu: Ali res pomagate pri širjenju virusa?

Premier Janša mu je odgovoril z vprašanjem: "Ali so izjave, ki predstavljajo, če ste jih res podali, zgolj pomoč pri širjenju virusa in z njim povezanih finančnih posledic, o katerih govorite v svojem pismu, res vaše, oziroma ali drži, kar je navedeno v časopisu?"

Če so v Večeru vse prav zapisali, je Pečan še en velik "vzgled" iz skupnosti šolnikov. Kot ravnatelj Peter Žurej iz Prebolda. Ali učiteljica iz mariborske osnovne šole Franc Rozman - Stane Špela Šeško.  Ali kot glasni protestniki proti cepljenju ob sredah.

  Osnovna šola Prebold Novice Ravnatelj proti cepivom in PCT: sledila sta dva odstopa

Okornov video je, če primerjamo, velik dosežek v primerjavi s tistim, kar so nam v preteklosti na tem področju ponujale leve vlade. V času vlade SD Boruta Pahorja je šef Ukoma, danes pa urednik na Dnevniku, Darijan Košir, zaslovel z naročilom propagandnega filma v času referendumske kampanje, v katerem je imela glavno vlogo Urška Čepin. Tisti video je bil tako smešen, da res ni bil najbolj primeren za šole in otroke. Pahor ga je ukinil celo za vse odrasle. Je pa Pahorjeva vlada tisti videoposnetek plačala po na hitro uzakonjeni spremembi zakona, ki jo je pozneje ob referendumu o TDK razveljavilo ustavno sodišče, zaradi nepoštenega ravnanja vladajočih v kampanji, ker so si iz državnih rezerv vzeli denar, ki ga konkurenti niso imeli, pa je vrhovno sodišče razveljavilo referendum. Zaradi sramote je odstopil Miro Cerar. In so bile predčasne volitve. Zadnje. Več podrobnosti o tem sramotnem dogajanju si lahko preberete tukaj: NAČELO ČEPIN: KAKO SI JE CERAR VZEL "KOŠIRJEVIH" 97.000 EVROV. 

Nenavadno medijsko nastopanje ravnateljev ni novost. Že sredi avgusta, ko so iz Kula napovedali interpelacijo proti Simoni Kustec, smo v največjih medijih poslušali proteste ravnateljev, kako se šola septembra ne bo začela, ker Kustečeva ni poskrbela za podrobna navodila, in da bo konec sveta, ker ni prišla prednje. Ministrica je bila takrat bolna. Ko pozneje ni bilo nobenih večjih težav z začetkom šole, novinarji in mediji niso vprašali teh ravnateljev, kakšne neumnosti so govorili, in mediji tudi niso zahtevali odstopov teh ravnateljev zaradi zlorab funkcij za politično propagando Kula. Za interpelacijo v ozadju.

In tudi nobenih opravičil medijev ni bilo, ker so nam, staršem, predstavljali lažno sliko. Imam veliko otrok, ki vsi še hodijo v šole, in malo vem, kako je tam. Šola se lahko začne tudi brez podrobnih navodil ministrice. Ne nas imeti za norce. In ravnatelji lahko pomagajo tudi pri tem, da bo več cepljenih med učitelji in v skupnosti. Ali pa, če so interesi v SD drugačni, tudi ne. Saj se spomnite te kampanje pred letom, ko se je ravno začenjal hud čas:

sd maske ravnatelji

Zahtevali so s svojimi ravnatelji, da mora stroka utemeljiti napačno ravnanje. Jim je pa uspelo. Mask v šolah res ni bilo. Ker so bile zaprte. Tisti ravnatelji, ki imajo težave s tem, da bi skupnosti pomagali z več cepljenji, ter s tem, da obstajajo virusi in bakterije, ter raje hodijo na proteste ob sredah, kot da bi kaj resnega prebrali, bi si najbrž morali izbrati drugačne poklicne izzive. Lahko se prihodnje leto, recimo, preizkusijo na volitvah, ki jih bo veliko.

Sam sicer močno dvomim, da jim bo uspelo dobiti veliko volivcev z nasprotovanjem maskam in cepljenjem ter s ponujanjem mitingov v Ljubljani v slogu Slobodana Miloševića. A v politiki in na volitvah se nikoli ne ve, konkurenca pa bo gotovo velika. 

Kako bi se morale šole odzvati na priporočila vlade, da predvajajo dokumentarni film o bolezni covid-19 režiserja Mitje Okorna?

  • Šole naj ga predvajajo 5894 glasov
    82,46%
  • Šole ga ne smejo predvajati 971 glasov
    13,58%
  • Vsak ravnatelj naj se odloči sam 283 glasov
    3,96%
Oddanih 7148 glasov

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin