SiolNET. Posel danes Novice
4,14

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Država ceste in tire gradi, kdo se veseli?

4,14

termometer

Železniška proga, gradnja
Na železniški infrastrukturi Slovenija trenutno izvaja pet velikih (večletnih) projektov v skupni vrednosti 700 milijonov evrov, največji je nadgradnja proge med Zidanim mostom in Celjem. Še en 100 milijonov evrov vreden projekt naj bi začeli letos. Gre za nadgradnjo vozlišča Pragersko. Foto: STA

Medtem ko gradbinci snemajo rokavice in začenjajo odprt boj za državni gradbeni posel stoletja, 1,2 milijarde evrov vreden drugi tir, smo pogledali, katera so trenutno največja državna gradbišča, koliko davkoplačevalskega denarja letos namenjamo za ceste in železnice ter kateri gradbinec ga je do zdaj dobil največ.

sodnica Ružičeva Novice Kaj se dogaja s primerom pretepene sodnice?

Projektno podjetje 2TDK naj bi še letos objavilo razpise za gradnjo predorov in viaduktov za drugi tir med Divačo in Koprom, ki je v investicijskem programu ocenjen na 1,2 milijarde evrov brez DDV. Trenutno Kolektor CGP in Euroasfalt gradita 20 kilometrov dostopnih cest (posel je vreden 12 milijonov evrov), medtem ko se na drugem razpisu 2TDK za gradnjo objektov za prečkanje doline Glinščice zapleta pri izbiri izvajalca. Več v članku Je to dokaz, da je bil posel na drugem tiru že rezerviran za Petriča, Polaniča in Škrabca?.

Medtem ko je mega projekt še v povojih, v več krajih po državi brnijo stroji na davkoplačevalski pogon. Gradnjo regionalnih cest in železnic v Sloveniji financira Direkcija za infrastrukturo (DRSI), ki spada pod okrilje ministrstva za infrastrukturo. 

Letos ima DRSI na voljo:

  • 304 milijone evrov za železnice in
  • 280 milijonov evrov za ceste.
Uber v New Yorku Posel danes Uber bo odpuščal

Na največjem projektu delo za vse največje gradbince

Nadgradnja proge Zidani most–Celje najavlja začetek preporoda slovenskih železnic, je ob začetku projekta januarja 2017 dejal takratni premier Miro Cerar (levo, desno njegov infrastrukturni minister Peter Gašperšič). Nadgradnja proge Zidani most–Celje najavlja začetek preporoda slovenskih železnic, je ob začetku projekta januarja 2017 dejal takratni premier Miro Cerar (levo, desno njegov infrastrukturni minister Peter Gašperšič). Foto: STA Trenutno največji finančni zalogaj predstavlja nadgradnja železniškega odseka Zidani Most–Rimske Toplice in železniške postaje Rimske Toplice.

To je tretja faza projekta nadgradnje železniške proge med Zidanim mostom in Celjem, za katerega je sicer direkcija sprva napovedovala, da bo končan leta 2018, a so dolgi postopki javnega naročanja predviden rok za dokončanje del zamaknili do prihodnjega leta.

Poleg nadgradnje proge projekt zajema tri nove železniške postaje, protihrupno zaščito, v Laškem pravkar gradijo še 6,7 milijona evrov vreden most čez Savinjo.

Skupna vrednost investicije znaša 282,4 milijona evrov, od tega 90,6 milijona evrov prispeva EU. Dela so dobili skoraj vsi večji gradbinci, na primer SŽ-ŽGP v lasti Slovenskih železnic, podjetja iz skupine Kolektor Stojana Petriča, Pomgrad družine Stanka Polaniča, CGP Darija in Vesne Južna.

kolo Avtomoto S tovornjaka odpadlo kolo in trčilo v avtomobil #video

Po nadgradnji proge med Zidanim Mostom in Celjem bodo vlaki potovali hitreje (do 100 kilometrov na uro), število vlakov se bo povečalo s 328 na 354 na dan. Proga bo hkrati dopuščala daljše in težje vlakovne kompozicije, kar je pomembno za tovorni promet. Po nadgradnji proge med Zidanim Mostom in Celjem bodo vlaki potovali hitreje (do 100 kilometrov na uro), število vlakov se bo povečalo s 328 na 354 na dan. Proga bo hkrati dopuščala daljše in težje vlakovne kompozicije, kar je pomembno za tovorni promet. Foto: STA

Primož Peterka Sportal Primož Peterka uživa kot še nikoli: dogovoril se je s Kitajci

Naložbeni zamah

Država ima še štiri večja gradbišča na železnicah. Za vseh pet skupaj bo namenila okrog 700 milijonov evrov, kar je eden od največjih naložbenih ciklov na železniški infrastrukturi v zgodovini države.

Večji železniški projekti v teku so še:

  • Nadgradnja železniške proge Maribor–Šentilj. Projekt je vreden 253,7 milijona evrov, 50 milijonov evrov bo primaknila EU. Vključuje nadgradnjo treh postaj, rekonstrukcijo predora Šentilj, gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica. Dela naj bi bila končana prihodnje leto, le viadukt Pesnica do konca leta 2022. 
  • Nadgradnja železniške proge Poljčane–Slovenska Bistrica. Še februarja je direkcija napovedovala, da naj bi se dela končala v prvi polovici letošnjega leta, a se to ni zgodilo. Vseeno pa naj bi projekt končali letos. Prenova, vredna 50 milijonov evrov (od tega jih 12 milijonov evrov prispeva EU), vključuje nadgradnjo dveh postaj ter 3,2 kilometra proge.
  • Uvedba sistema ETCS na dveh odsekih omrežja (Pragersko–Šentilj–državna meja in državna mejaDobovaZidani Most) v skupni dolžini 90 km. Projekt, vreden 18,6 milijona evrov, bo končan predvidoma do konca leta 2023. EU prispeva 6,4 milijona evrov.
  • Modernizacija kočevske proge. Aprila letos je med Ribnico in Kočevjem po 10 letih spet zapeljal tovorni vlak. Do sredine prihodnjega leta sledi izvedba tretje faze projekta, ki obsega zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na vsej progi. Tretja faza, vredna 16,2 milijona evrov, bo omogočila še redni potniški promet. Ves projekt je vreden 100 milijonov evrov, tretja faza slabih 21 milijonov evrov.

Aprila letos je med Ribnico in Kočevjem po 10 letih spet zapeljal tovorni vlak. Predvidoma do sredine prihodnjega leta sledi izvedba tretje faze projekta, ki bo omogočila redni potniški promet. Aprila letos je med Ribnico in Kočevjem po 10 letih spet zapeljal tovorni vlak. Predvidoma do sredine prihodnjega leta sledi izvedba tretje faze projekta, ki bo omogočila redni potniški promet. Foto: STA

Bencinska črpalka, bencinski servis, bencin, tankanje Posel danes Bencin od polnoči cenejši, dizel pa malenkost dražji

V ceste manj denarja

Na seznamu letošnjih projektov direkcije ni na primer blejske južne obvoznice (Bratuškova je v začetku julija dejala, da teče odkup zemljišč za prvo fazo, medtem ko je druga faza trase še pod vprašajem) ter ptujske obvoznice (prebivalci so konec junija protestirali zaradi dolgoletnega umeščanja v prostor).  Na seznamu letošnjih projektov direkcije ni na primer blejske južne obvoznice (Bratuškova je v začetku julija dejala, da teče odkup zemljišč za prvo fazo, medtem ko je druga faza trase še pod vprašajem) ter ptujske obvoznice (prebivalci so konec junija protestirali zaradi dolgoletnega umeščanja v prostor).  Foto: STA Cestna infrastruktura, ki je v prvih desetletjih samostojne države, v času Darsove gradnje avtocestnega križa, močno prehitevala železniško po višini naložb, zdaj dobi manj denarja.

A lanski in letošnji proračun direkcije za ceste (lani 290 milijonov evrov, letos deset milijonov evrov manj), sta višja kot kdajkoli.

S tem denarjem trenutno država gradi obvoznico v Krškem, ki naj bi jo odprli drugo leto. Z gradnjo krožišča ob izvozu z avtoceste se je na Kozini začela gradnja dvokilometrske obvoznice, ki bo Kozino in Hrpelje obšla po severni strani. Projekt, ocenjen na 3,9 milijona evrov, naj bi bil končan do leta 2022.

V Kidričevem pa so pred kratim končali rekonstrukcijo ceste med Lovrencem na Dravskem polju in Apačami, v okviru katere so že zgradili krožišče, predvideno za novo obvoznico. To naj bi začeli graditi še letos, končali pa v dveh letih.

V načrtu za letos je še obvoznica v Mirni. Poleg tega direkcija letos končuje ali pa začenja sanacijo in rekonstrukcijo cest na različnih odsekih (seznam objavljamo v spodnjem okvirju), na še 200 odsekih napoveduje razne manjše posege (preplastitve, urejanje križišč in podobno), ki pa so odvisni od stanja finančnih zalog, pravijo. 

V prihodnjih tednih naj bi bila podpisana pogodba z izvajalcem gradnje limbuške obvoznice v Mariboru. Gre za dva kilometra dolgo dvopasovnico od krožišča na Cesti proletarskih brigad do Limbuške ceste. Po nedavnem poročanju lokalnih medijev naj bi se vrednost projekta gibala med osem in 11 milijonov evrov, od tega milijon evrov prispeva mariborska občina, ostalo direkcija.

Upravlja stotine milijonov, ga bo odnesel mini posel z maketo?

Damir Topolko Foto: STA Direkcijo za infrastrukturo od leta 2015 vodi Damir Topolko, ki pa se mu je letos zatresel stolček zaradi afere maketa. Šlo je za 133 tisoč evrov vredno, pozneje razveljavljeno naročilo makete za prikaz drugega tira.

Čeprav naj država makete ne bi plačala, je pod javnim pritiskom premier Marjan Šarec najprej sprejel odstop ministra za okolje in prostor Jureta Lebna, nato pa zahteval tudi Topolkov odhod.

Bratuškova Šarčevega poziva za zdaj še ni upoštevala, domnevno pa naj bi Topolka menjala do septembra.

Ursula von der Leyen Novice Bo nova šefica EU do Hrvaške bolj nepopustljiva kot Juncker? #arbitraža

Največja naložba na cestni infrastrukturi bo druga cev karavanškega predora, kjer pa izvajalec še ni izbran. Ta projekt je sicer v domeni Darsa, ne direkcije. Največja naložba na cestni infrastrukturi bo druga cev karavanškega predora, kjer pa izvajalec še ni izbran. Ta projekt je sicer v domeni Darsa, ne direkcije. Foto: Klemen Korenjak

n Novice Odslej tudi s Triglava po ziplinu, a le virtualno #video

Denar je, a se zatika

Medtem je nekaj pomembnih projektov, katerih začetek je direkcija napovedovala za letos, še na papirju. En primer je nadgradnja  železniškega vozlišča Pragersko. Pred meseci je Večer poročal, da imajo pri 63-milijonskem projektu (dve tretjini prispeva EU) težave s pridobivanjem okoljevarstvenih soglasij.

Tudi novi odsek ceste med Hotemažami in Britofom pri Kranju so nameravali začeti graditi letos, a je upravna enota februarja po poročanju časopisa Gorenjski glas zavrnila gradbeno dovoljenje. "Zaradi tega se je gradnja zamaknila vsaj za eno leto," je za časopis dejal župan Ciril Kozjek.

Že od leta 2009 se vleče še projekt zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici, ki je v načrtu direkcije za letos. A razpis se po navedbah direkcije zamika v prihodnje leto, narejena naj bi bila v dveh letih. 

pes Novice Pojoči pes v Ljubljani: njegov glas segel vse do ZDA #video

Še en projekt cestne infrastrukture, ki ga aktivno podpira ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, je tretja razvojna os. V potrjevanju na vladi je trenutno zakon o poroštvu, po zelo optimističnih ocenah bi se tudi tu dela lahko začela letos. Še en projekt cestne infrastrukture, ki ga aktivno podpira ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, je tretja razvojna os. V potrjevanju na vladi je trenutno zakon o poroštvu, po zelo optimističnih ocenah bi se tudi tu dela lahko začela letos. Foto: STA

Alenka Bratušek Posel danes Tretja os: zakaj je finančni minister Alenki Bratušek prižgal rdečo luč

Zmagujeta družina Polanič in imperij Stojana Petriča

Stanko Polanič Foto: STA Jasno je, da se ob zajetni infrastrukturni pogači gradbincem lahko le smeji.

Podatki, ki smo jih zbrali v spodnji tabeli, kažejo, da so največjim gradbenim družbam, od Kolektorja in Pomgrada do železniškega SŽ-ŽGP, lani posli z direkcijo prinesli med petino in tretjino prihodkov. Izjema je gradbeno podjetje Slovenskih železnic SŽ-ŽGP, ki je z direkcijo ustvarilo dobro polovico prihodkov.

Pri tem omenimo, da vse gradbene skupine, razen železniškega podjetja SŽ-ŽGP, za direkcijo izvajajo tudi dela vzdrževanja cest, za kar dobijo nekaj milijonov na leto. Poleg tega se lahko nakazila v določenem letu seveda nanašajo tudi na projekte, izvedene v letu pred tem. 

Največ denarja je lani prejel murskosoboški Pomgrad (skupaj s svojim hčerinskim cestnim podjetjem), in sicer po podatkih aplikacije Erar skupno 41,3 milijona evrov. Letos do konca julija so nakazila podjetju znašala 22,8 milijona evrov.

Kolektorjeva podjetja Kolektor Koling, Kolektor CGP, Kolektor Gradnje so lani v vsem letu prejela 40,9 milijona evrov, letos do konca julija dobrih 20 milijonov evrov. 

  Prihodki od DRSI v 2018 Prihodki od DRSI v 2019 (do konca julija) Skupni prihodki 2018 Delež izplačil DRSI v skupnih prihodkih leta 2018
Skupina Pomgrad 41,3 22,8 167 24,7 %
Skupina Kolektor 40,9 20,2 223* 18,3 %
CGP 30,6 14,8 160 19,1 %
GGD 28,9 11 89,1 32,4 %
SŽ-ŽGP 26,3 18,9 47,7 55,1 %
VOC Celje 14 7,5 45 31,1 %

 Vsi podatki so v milijonih evrov. Vir: Erar

* Upoštevani so prihodki Kolektor CPG za leto 2017, saj podatka za lani še ni.

Dars v zatišju pred naložbeno nevihto

Za letošnjo obnovo viadukta Ravbarkomanda (na primorski avtocesti med Uncem in Postojno) bo Dars Kolektorju CPG in CPK  plačal 12 milijonov evrov. Za letošnjo obnovo viadukta Ravbarkomanda (na primorski avtocesti med Uncem in Postojno) bo Dars Kolektorju CPG in CPK  plačal 12 milijonov evrov. Foto: DARS Še en pomemben državni naročnik gradbincev Dars medtem za letos načrtuje obnovo 60 kilometrov odsekov avtocest in hitrih cest, od tega 11 kilometrov v okviru projekta rušenja nekdanjih cestninskih postaj (za rušenje 21 postaj namenja 36,5 milijona evrov). Posel so dobila različna gradbena podjetja. Za letošnjo obnovo viadukta Ravbarkomanda (na primorski avtocesti med Uncem in Postojno) bodo Kolektorju CPG in CPK  plačali 12 milijonov evrov.

Dars je sicer od začetka lanskega leta največ izplačal Kolektorju CPG (22 milijonov evrov), sledita CGP (9,5 milijona evrov) in Gorenjska gradbena družba (8,8 milijona evrov).

Naložbeno aktivnost upravljavca avtocest bi oživila gradnja druge cevi karavanškega predora, ki pa je še kar na papirju. Medtem ko avstrijska stran že gradi, pri nas namreč še izbiramo izvajalca. Pred dnevi smo poročali, da je v drugem zbiranju ponudb najcenejšo ponudbo oddal turški gradbinec Cengiz (slabih sto milijonov evrov). Dars je prejel še štiri ponudbe. Več tukaj.

Z močno politično podporo ministrice Bratuškove naj bi se še letos začela gradnja tretje razvojne osi (pričetek gradnje južnega dela štiripasovnice od priključka na avtocesto A2 pri Novemu mestu do priključka Osredek) ter tudi dela na severnem delu osi. Trenutno je v potrjevanju na vladi zakon o poroštvu, ki predvideva do 714 milijona državnega poroštva za financiranje projekta. To naj bi Darsu pomagalo do posojil za financiranje projekta.

Avtomobil v avtopralnici Novice Kopalcem prhe ne privoščijo, svoje jeklene konjičke pa čistijo #video  

Komentarji

9

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • DiscoViking / 31.07.2019. ob 08:06 +4 - 2

    Današnji koritarji bodo zapufali naše vnuke. Nič nimam proti takim infrastrukturnim projektom, ki jih še kako krvavo potrebujemo. Problem je samo v načinu kako bomo do tega prišli.

    +4 - 2
  • slov1ec / 31.07.2019. ob 07:52 +4 - 2

    Kdo se veseli ? Vsi pri koritu, ki si lahko nekontrolirano polnijo svoje žepe iz tega žaklja. In ni jih malo, še več, hitro se množijo ...

    +4 - 2
  • niagara1 / 31.07.2019. ob 15:03 +1 0

    Ministri se ne sekirajo ,kako bodo placali pufe,so samo veseli dokler se dobijo puf,kam bo denar sev tudi nihce ne ve,saj Slovenska politika to ne dopusca.

    +1 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin