Torek, 30. 7. 2019, 4.05
5 let, 3 mesece
Bo nova šefica EU do Hrvaške bolj nepopustljiva kot Juncker? #arbitraža
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,15
45
Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen si je za svoj tretji obisk po potrditvi v Evropskem parlamentu izbrala Hrvaško.
Novopečena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se danes mudi na obisku na Hrvaškem. Prvo žensko na čelu EU v Zagrebu gosti hrvaški premier Andrej Plenković, čigar vlada že 761 dni ignorira mednarodno veljavno arbitražno razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Medtem ko je Junckerjeva komisija po mnenju nekaterih Zagrebu pri tem večkrat pogledala skozi prste oziroma celo pomagala, se postavlja vprašanje, ali bo 60-letna Nemka do naše južne sosede bolj nepopustljiva kot njen predhodnik Jean-Claude Juncker.
Tiskovni predstavnik novopečene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je v četrtek Hrvaško opisal kot "novo in močno proevropsko državo članico EU". Kot je poudaril, se von der Leynova veseli sodelovanja z našo južno sosedo, ki bo EU predsedovala v prvi polovici leta 2020.
Von der Leynova in Plenković tudi o vstopu Hrvaške v schengen
Hrvaška je ena od prvih treh držav, ki si jih je za svoj obisk izbrala nova predsednica komisije. Prejšnji torek je obiskala Francijo, v četrtek Poljsko, zdaj pa je na vrsti naša južna soseda. Poleg prioritet hrvaškega predsedovanja EU naj bi von der Leynova s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem razpravljala tudi o vstopu Hrvaške v schengensko območje in tudi v območje držav z evrom.
Med pogajanji o tem, kdo bo novi vodja Evropske komisije, je bil Plenković med tistimi evropskimi voditelji, ki so vztrajali, da položaj predsednika komisije pripade Evropski ljudski stranki (EPP), ki je bila relativna zmagovalka evropskih volitev. Še več, Plenkovića so voditelji vlad višegrajske skupine, Irske, Latvije, Bolgarije in Hrvaške celo predlagali za naslednika Jean-Clauda Junckerja na čelu komisije.
Visoke ambicije hrvaškega premierja Andreja Plenkovića – hotel je postati novi predsednik Evropske komisije.
Kot smo poročali na Siol.net, naj bi načrt za to pripravil glavni tajnik Evropske komisije Martin Selmayr, ki novembra iz Bruslja odhaja na čelo predstavništva komisije na Dunaju. Gre za uradnika, ki mu je uspelo vprašanje arbitraže med Slovenijo in Hrvaško z dnevnega reda komisije spraviti v predal, hkrati pa je v Bruslju lobiral, da komisija ne bi podprla tožbe Ljubljane proti Zagrebu na Sodišču EU. Na to, da komisija v postopku ni dala svojega mnenja, naj bi prav tako vplival Selmayr.
Imenovanje Plenkovića na čelo komisije bi verjetno dokončno pokopalo slovenske upe na uveljavitev arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško, ki jo v Zagrebu vztrajno zavračajo več kot dve leti oziroma točno 761 dni od njenega izreka. V slovenski javnosti so se medtem že večkrat pojavile kritike, da Juncker pri omenjenem vprašanju bolj kot Ljubljano podpira Zagreb, da gre za strankarsko zavezništvo znotraj EPP in njegovo prijateljevanje s Plenkovićem. Pa bo zgodba pod Ursulo von der Leyen drugačna?
Udovič: Dokler je zadeva na sodišču, se komisija s tem ne bo ukvarjala
Strokovnjak za mednarodne odnose in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Boštjan Udovič poudarja, da je o tem še prezgodaj govoriti, saj sploh ne vemo, kako bo nova komisija sestavljena in v katero smer bo zaplula. Dodaja, da je spor med Slovenijo in Hrvaško zdaj na Sodišču EU, dokler to ne sporoči, ali bo zadevo sploh vzelo v obravnavo, oziroma v zadevi ne presodi, pa nima smisla, da bi se komisija s tem vprašanjem ukvarjala.
Dokler je zadeva na Sodišču EU, nima smisla, da bi se Evropska komisija ukvarjala z vprašanjem arbitraže, meni strokovnjak za mednarodno pravo Boštjan Udovič.
"Sodišče je zaprosilo odhajajočo komisijo za mnenje, ta je sporočila, da mnenja ne bo dala, in s tem je zadeva z vidika komisije za zdaj končana. V prvi fazi bo sodišče povedalo, ali bo zadevo dejansko sprejelo v obravnavo, v drugi fazi, če bo zadevo seveda sprejelo v obravnavo, pa bo v njej tudi vsebinsko presodilo. Komisija, razen če je sodišče ne bo pozvalo, da mora kaj podati, ne bo več ničesar naredila," pojasnjuje Udovič.
To pomeni, da bi se von der Leynova kot nova predsednica komisije v zgodbo lahko vpletla v naslednjih primerih:
- če bi se Sodišče EU v omenjeni zadevi v začetku novembra razglasilo za nepristojno,
- če bi Sodišče EU po prvem novembru, ko Nemka uradno prevzame mandat, komisijo zaprosilo za dodatne podatke,
- če bi Sodišče EU zadevo sprejelo v drugo fazo obravnave in v njej vsebinsko presodilo.
Nemčija večkrat opozorila, da je treba sodbe mednarodnih sodišč spoštovati
Kot poudarja Udovič, je nova predsednica komisije sicer že poudarila, da gre pri arbitražnem sporu med Slovenijo in Hrvaško za obroben spor med dvema državama članicama, kar pomeni, da tega spora ni želela dvigniti na evropsko raven. Če Sodišče EU ne bi presodilo v korist Slovenije oziroma bi se v zadevi razglasilo za nepristojno, bi bil položaj Slovenije lahko šibkejši, vendar pa bo morala biti nova komisija od svoje predhodnice veliko bolj pravna, razlaga predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Nemčija je tudi v primeru arbitražnega spora med Slovenijo in Hrvaško večkrat opozorila, da je sodbe mednarodnih sodišč treba spoštovati. Na fotografiji nemška kanclerka Angela Merkel in slovenski premier Marjan Šarec.
"Odhajajoča komisija je bila močna, zato je bila bolj politična. Nova komisija bo bolj šibka, zato bo morala njena predsednica za vsak predlog, ki ga bodo hoteli spraviti skozi Evropski parlament, dobiti podporo. S tega vidika se bo morala čim bolj držati pogodb EU, ne nazadnje bo to koristno tako zanjo kot tudi za delovanje komisije. To pa je načeloma lahko v prid Slovenije," meni Udovič.
Če bi morala komisija von der Leynove spet obravnavati omenjeni spor med Slovenijo in Hrvaško, Udovič vidi boljše možnosti, kot če bi se situacija ponovila med Junckerjevim mandatom. Ne nazadnje je bila von der Leynova članica nemške zvezne vlade, ki se je zavzemala za to, da se vladavina prava uvede tudi na tem področju. Nemčija je ne nazadnje tudi v primeru arbitražnega spora med Ljubljano in Zagrebom že večkrat opozorila, da je treba sodbe mednarodnih sodišč spoštovati.
"Glede na njene pretekle izkušnje in glede na to, da je bila članica nemške vlade, ki se je tudi v tej zadevi jasno postavila na stran mednarodnega prava, bi pričakoval, da bo kot predsednica komisije tej zgodbi sledila še naprej. Potem bi morala biti usmeritev po novem drugačna, komisija bi morala bolj stati na strani prava," dodaja Udovič.
45