Po prenovljeni kočevski železnici pripeljal prvi tovorni vlak #video

Bratuškova je v izjavi za medije ocenila, da gre za veliko območno in pridobitev za Slovenijo ter hkrati za razvojno priložnost.

Napovedala je, da bo v Kočevje po prenovljeni železniški progi čez dobro leto pripeljal tudi potniški vlak in pristavila, da verjame, da bodo uspeli dobre potniške vlake pripeljati tudi v Kočevje.

S temi bo ta železniška povezava postala zanimivejša za pot do Ljubljane in tudi hitrejša od cestne povezave. Država želi sicer na železnico preusmeriti čim več tovornega in potniškega prometa ter s tem prispevati tudi k razbremenitvi okolja, je še dejala Bratuškova.

Projekt modernizacije proge vreden sto milijonov evrov

Na Direkciji za infrastrukturo so celoten projekt modernizacije železniške proge od Grosupljega do Kočevja skupaj z davkom ocenili na nekaj manj kot sto milijonov evrov. Potniški promet do Kočevja bo po končanju zadnjih prenovitvenih del po skoraj pol stoletja vnovič možen sredi prihodnjega leta, so dodali.

Gradbeni del modernizacije proge Grosuplje-Kočevje oz. drugo prenovitveno fazo, ki je obsegala prenovo odseka med Ribnico in Kočevjem, so končali konec preteklega leta in s tem v gradbenem smislu končali prenovo vse kočevske železniške proge.

Na vrsti še tretja faza prenove

Zdaj se ukvarjajo še z zadnjo oz. s tretjo prenovitveno fazo, ki obsega zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov, pojasnjujejo na direkciji.

Gradbena dela druge prenovitvene faze so obsegala nadgradnjo 12,2-kilometrskega odseka železniške proge Ribnica-Kočevje, prenovo železniške postaje Kočevje, ureditev postajališča Stara Cerkev, izvedbena dela na postajah Ribnica, Ortnek in Dobrepolje, ureditev postajališč Čušperk in Spodnja Slivnica, ureditev nivojskih prehodov in kočevskega podvoza.

Direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in župan Kočevja Vladimir Prebilič. Foto: STA , Zadnji del prenove obsega zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na celotni železniški progi Grosuplje-Kočevje oz. njihovo vgradnjo na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica in Kočevje, vgradnjo telekomunikacijskih naprav na postajališčih Spodnja Slivnica, Čušperk, Velike Lašče, Stara Cerkev in na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica, Kočevje, ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov.

Država naj bi za prenovitvena dela druge faze z aneksom za dodatna dela skupaj z davkom odštela nekaj manj kot 15,4 milijona evrov. Vrednost zadnjega dela prenove oz. nadgradnje so ocenili na 19 milijonov evrov.

Začetek prenove kočevske železnice sega v leto 2008

Prenova odslužene kočevske železnice sicer poteka od leta 2008. Prvih 26 kilometrov proge odseka Grosuplje-Ortnek so prenovili do leta 2011, leta 2013 je sledila nadgradnja devetkilometrskega odseka Ortnek-Ribnica.

Traso železniške proge Ljubljana-Kočevje, ki je pospešila predvsem izvoz rjavega premoga, lesa in lesnih izdelkov iz kočevsko-ribniške doline ter tamkajšnji gospodarski razvoj, so določili leta 1887, progo pa so leta 1892 začeli graditi v Velikih Laščah. Slavnostno so jo odprli 27. septembra 1893.

Po progi so v njenih najboljših letih prepeljali do 170.000 ton premoga in nekaj več kot 130.000 ton lesa. Hkrati s tovornim je na progi Ljubljana-Kočevje tekel potniški promet. Potniški vlaki so na omenjeni progi od leta 1968 vozili le še do Velikih Lašč, po letu 1970 so ukinili še te.