SiolNET. Novice Vsak vaš nakup šteje
Sponzor rubrike je Mercator

Video: Jan Lukanović

  • Messenger
  • Messenger
VSAK VAŠ NAKUP ŠTEJE

Neprecenljiv občutek, ko to sredi zime ponudimo na krožniku

Sponzor rubrike je Mercator

Video: Jan Lukanović

Vlaganje domače zelenjave in sadja je tradicionalen način, kako pridelke, ki so nam dobro obrodili čez leto, ponuditi na krožniku pozimi. Recepti in učinkoviti postopki shranjevanja za ozimnico se še danes prenašajo iz roda v rod. "Nikoli ne sme pozimi manjkati tistega, kar smo skozi vse letne čase vložili. Vsako izmed teh živil ima namreč vpliv na naše zdravje. Poleg tega pa je občutek, ko sredi zime postavimo na mizo tisto, kar je poleti rastlo na vrtu, neprecenljiv," pove Marija Merljak, velika zagovornica uživanja domačih pridelkov. Zagovarja sodelovanje s kmeti in lokalnimi pridelovalci, ki se trudijo, da ponudijo zdrav in polnovreden pridelek.

Marija Merljak je živilska tehnologinja in priznana prehranska strokovnjakinja. Svoje znanje že vrsto let prenaša v prakso na način, da ljudi nagovarja, naj vzljubijo sebe in spoznajo, kako pomemben dar je prehrana za zdravje celic. Merljakova je tik pred izidom osme knjige Mladost v telesu, kjer piše o tem, da sta naše zdravje in počutje odvisna od tega, kako zdrave so naše celice, koliko hranil dobijo in koliko odpadnih snovi odstranijo. Merljakova pove, da enako, kot je veljajo nekoč, velja še danes, in sicer ko bolnik začne jesti, bo ozdravel, saj bo z ustrezno prehrano pomagal pri popravilu in obnovitvi celic. "To je prava pot k zdravju," pove.

Marija Merljak svoje znanje o zdravem prehranjevanju že vrsto let deli z ljudmi in jih spodbuja, da sami spoznajo, kako pomemben dar je prehrana.  | Foto: Jan Lukanović Marija Merljak svoje znanje o zdravem prehranjevanju že vrsto let deli z ljudmi in jih spodbuja, da sami spoznajo, kako pomemben dar je prehrana. Foto: Jan Lukanović

Narava v vsakem letnem času poskrbi za ravnovesje na krožniku

Marija Merljak je velika zagovornica uživanja lokalne in sezonske prehrane. Pri vsakodnevnih obrokih poudarja predvsem ravnovesje na krožniku. "To pomeni, da so na krožniku gradniki, med katere spadajo beljakovine, vitamini, minerali in maščobe, ki predstavljajo temelj zdravja, gorivo oz. ogljikovi hidrati, ki omogočajo, da telo normalno deluje, ter zaščita, kamor spadajo antioksidanti, ki ščitijo telo pred prostimi radikali," opiše sestavo uravnoteženega krožnika in doda, da narava poskrbi, da vsak mesec, vsak letni čas na krožnik dobimo vse tri stvari, a v različnih oblikah. "Za dobro delovanje prebavil, pa so pomembne tudi prehranske vlaknine, ki hkrati skrbijo za pravilno delovanje celega telesa. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bi jih vsak posameznik moral zaužiti vsaj 30 gramov dnevno."

jesen, zelenjava, sadje, buče | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Merljakova svetuje, naj pozimi na krožniku ne manjkajo zelje, repa in koleraba – torej vse tisto, kar smo jeseni pobrali. Križnice so tiste, ki pomagajo pri urejeni prebavi in prečiščevanju telesa, poleg tega pa preventivno delujejo proti nekaterim vrstam raka. Čez vso zimo so dobrodošle tudi najrazličnejše vložnine, med katerimi nekatere, na primer paradižnikova mezga in marmelade vseh barv, vsebujejo veliko antioksidantov, ki pomagajo pri zaščiti naših celic. "Nikoli ne sme pozimi manjkati tistega, kar smo skozi vse letne čase vložili. Vsako izmed teh živil namreč vpliva na naše zdravje. Poleg tega pa je občutek, ko sredi zime postavimo na mizo tisto, kar je poleti rastlo na drevesu, neprecenljiv in dvigne razpoloženje za vsako domačo mizo. Torej, kar smo skozi leto videli v naravi, dajmo v vložnino in vključujmo v jedilnike, kadar tega ne moremo uživati v surovi obliki."

Podpora domačemu Mercator | Foto:

V Mercatorju se zavedajo, kako pomembno je izbrati domače in podpirati samooskrbno gospodarstvo. Zato kot največji partner slovenskemu podeželju, pridelovalcem in kmetijskim zadrugam letno odkupijo za več kot 500 milijonov evrov blaga, daleč največ pri nas.

S svojimi partnerji iz vseh krajev Slovenije se tako skozi vse leto trudijo, da imamo kupci na njihovih policah vedno na izbiro čim večje število domačih slovenskih, tradicionalnih in avtohtonih izdelkov, s katerimi prinašajo slovensko kakovost v naše domove.

Marija Merljak podpira lokalne pridelovalce, ki sodelujejo z naravo, in stremi k ohranjanju harmoničnih odnosov tako v lokalni skupnosti kot tudi v družini. | Foto: Jan Lukanović Marija Merljak podpira lokalne pridelovalce, ki sodelujejo z naravo, in stremi k ohranjanju harmoničnih odnosov tako v lokalni skupnosti kot tudi v družini. Foto: Jan Lukanović

Shranjevanje za ozimnico je pot prihodnosti

"Shranjevanje za ozimnico v kakršnikoli obliki je način samooskrbe in kaže pot prihodnosti. Le tako nam ni vseeno, kaj se z nami dogaja v kateremkoli letnem času. Z uživanjem vložnin takrat, ko sadje in zelenjava nista na voljo na vrtu, prispevamo tudi k dobremu splošnemu zdravju in počutju. Vložnine pa poleg hranilne vrednosti pomagajo pri ohranitvi te tradicije, saj s tem, ko vlagamo, to delo prenašamo na naslednje generacije, ki nas pri tem delu opazujejo. S tem si zagotavljamo tudi varnost za prihodnost, ko skrbimo za to, da smo samooskrbni. To bi moralo kazati pot v prihodnost!"

vložena zelenjava, sadje | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Strokovnjakinja nam razloži, da se način shranjevanja in priprave ozimnice ni dosti spremenil v primerjavi s tem, kako so to delale naše babice in prababice. Še vedno gre za učinkovite principe, ki prekinejo delovanje tistih procesov, ki bi lahko prispevali k temu, da se vložnina pokvari. Spremembo vidi v našem odnosu do vrednosti vložnin. Naše babice so natančno poznale hranljivo vrednost vložnin in njihov vpliv na splošno zdravje in dobro počutje, danes pa morda velja prepričanje, da povrtnine s konzerviranjem izgubijo svojo vrednost. Merljakova zato razloži: "Pomen shranjevanja povrtnin za ozimnico ni le to, da imamo doma na voljo zelenjavo, ko ta ne raste na vrtu, pač pa je veliko več. S konzerviranjem zelenjave namreč izgubimo zgolj vitamine in nič drugega. Povrtnine obdržijo vse minerale in vlaknine, vrednost antioksidantov pa se v nekaterih primerih, na primer v vseh vrstah barvaste zelenjave (korenje, paradižnik, vložena paprika, ...), celo močno poveča. Domače vložnine so ogromen zaklad zdravja! Izgubljene vitamine v konzervirani zelenjavi zlahka nadomestimo z uživanjem domačih jabolk, ki jih je letos v izobilju."

jabolka, jesen | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Nadaljuje: "Z vlaganjem povrtnine pridobijo zaščitno vrednost. Zima in začetek pomladi sta namreč z vidika zaščitne sveže hrane manj bogata, vložnine zato pri tem odigrajo ključno vlogo – za raznolikost na krožniku poskrbijo s prehrano, ki ima ugoden vpliv na dobro počutje in zdravje." Merljakova s primerom ponazori: "Če pojemo eno surovo korenje ali pa en surov paradižnik, ta vsebuje okoli deset odstotkov antioksidantov. Ko mi to skuhamo in dodamo kanček olja ter osvobodimo antioksidante, na primer likopen v paradižniku, karoten v korenju, se lahko vrednost antioksidantov poveča celo do 90 odstotkov. Antioksidanti imajo vlogo pri močnem imunskem sistemu in pomagajo v boju s prostimi radikali. Na splošno vse vložnine oranžnih in rdečih barv sodelujejo pri dvigu imunske odpornosti in vplivajo na zdravo sluznico. Pri hiši moramo imeti čim več vložnin in bo zdravja še več," odločno spodbudi.

"Pri hiši moramo imeti čim več vložnin in bo zdravja še več!" | Foto: Jan Lukanović "Pri hiši moramo imeti čim več vložnin in bo zdravja še več!" Foto: Jan Lukanović

Merljakova pove, da vendarle obstajajo postopki, ki s shranjevanjem ohranijo tudi vitamine. "To sta na primer zamrzovanje in sušenje na zmerni temperaturi. Imeti jagodičevje sredi zime v sadni kupi je zagotovo tisto, kar razveseli vsakogar. Če imamo vložnine ali zamrznjeno sadje, bomo to hrano pozimi radi poiskali in jo dali na krožnik."

Pri vlaganju je ključna čistoča

Čistoča je ključna, kadar želimo, da vložnine dolgo zdržijo. "Tukaj ni prostora za napake. Ko se kakšen izdelek pokvari, običajno ne gre za neustrezen postopek pri konzervaciji, pač pa so se zaradi nečistoče razvile določene bakterije ali glive, ki so povzročile, da se izdelek pokvari," pove Marija Merljak. Sama za ustrezno čistočo skrbi tako, da kozarčke in pokrovčke položi v pečico na visoko temperaturo, s tem pa se uničijo vse bakterije. Pri tem poudari, da moramo biti pri polaganju izdelka v kozarčke izjemno hitri, ga takoj zapreti in pustiti pokritega, na primer z odejo, da se počasi ohlaja.

vlaganje zelenjave, vložena zelenjava | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Poleg čistoče kozarčkov in vseh pripomočkov, s katerimi delamo, uporabljajmo zdravo in ravno prav zrelo zelenjavo in sadje, ki nista načeta od bolezni in škodljivcev.

Kako se prvič lotiti vlaganja?

"Ko se prvič lotimo vlaganja povrtnin, je treba čim manj komplicirati," svetuje Merljakova in nadaljuje, da začnimo z zelenjavo in sadjem, ki nam je zraslo na domačem vrtu ali ga dobimo pri kmetu, ki ga dobro poznamo. "Za začetek svetujem na primer izdelavo domače marmelade ali paradižnikove mezge, ki sta enostavni za konzerviranje. Poskrbimo za maksimalno čistočo med postopkom in ne hitimo." Če bomo pri kuhanju marmelade uporabljali navaden sladkor, kuhamo toliko časa, da se začne marmelada naravno strjevati, medtem ko želirni sladkor povzroči hitrejše strjevanje in je čas kuhanja v tem primeru skrajšan. Strokovnjakinja je prepričana, da če prvič konzerviramo nekaj enostavnega, bomo zagotovo naslednje leto izdelek podvojili.

marmelada | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Z bralci Merljakova deli recept za paramelado, ki jo sama redno pripravlja. V kozarček združi korenje, paradižnik in jabolko ter ustrezno sladka. Vse skupaj kuha na enak način kot vsako drugo marmelado. Okus sladko-slane paramelade pri njih popestri tako sladke kot mesne jedi.

Lokalni pridelovalci so neprecenljivi za vsakega, ki se odloči za pridelavo vložnin

"Zelo pomembno pri vlaganju sadja in zelenjave je povezovanje z lokalnimi pridelovalci. Če poznamo človeka, ki je vlagal svoj trud v gojenje zdravega in s hranili bogatega pridelka, del njega prinesemo s tem pridelkom. Lokalni kmetje se trudijo, vlagajo v izobraževanja, predvsem pa sodelujejo z naravo. In jaz vsekakor želim sodelovati s takim ponudnikom. To sodelovanje pa ustvarja žive odnose v lokalnih skupnostih, ti odnosi bogatijo naše družine. V vsakem vloženem izdelku je tudi kanček tega odnosa. To je harmonija, ki jo moramo ohranjati. Tudi to nas dela zdrave," s podporo lokalnim pridelovalcem konča Marija Merljak.

Vsak vaš nakup šteje

Mercator kakovostne lokalne pridelke odkupuje od več kot pet tisoč slovenskih kmetij.

Kupci z nakupom in uživanjem domačih, lokalnih kmetijskih pridelkov in živil podpiramo slovenskega proizvajalca in poskrbimo tudi za svoje zdravje, saj so ti izdelki praviloma kakovostnejši in bolj polnovredni od uvoženih.

Mercator | Foto:

Kupci imamo skozi vse leto na voljo večje število domačih slovenskih, tradicionalnih in avtohtonih izdelkov, s katerimi slovenska kakovost pride v naše domove. Ponudba izdelkov obsega od mesnin, mleka in mlečnih izdelkov, sokov, vina, sladkega programa in še veliko več.

PREVERITE PONUDBO SLOVENSKIH IZDELKOV

klet Novice Zakladi iz kleti, ki jih ponovno odkrivamo kruh Novice "Mislim, da ni nevarnosti, da bi bila Slovenija lačna" Galerija panorganix Novice Živa iz Prlekije, ki je na krožnikih Slovencev čez vse leto kmetija Novice Vsako leto v Sloveniji izgubimo približno 650 kmetij lokalna hrana Novice Ko je denarnica na dieti, naj gre hrana čim manjkrat v koš Kmetija Jarkovič Novice Kakšna je prihodnost slovenske kmetije?  
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin