SiolNET. Novice Vsak vaš nakup šteje
Sponzor rubrike je Mercator
  • Messenger
  • Messenger
Vsak vaš nakup šteje

Ko je denarnica na dieti, naj gre hrana čim manjkrat v koš

Sponzor rubrike je Mercator

Zaradi vedno dražje hrane smo primorani k bolj racionalnim nakupnim odločitvam, saj se nam vsak nepremišljeni nakup globoko zareže v mesečne izdatke za hrano. Slovenci približno 14 odstotkov mesečnih prihodkov namenimo za hrano in brezalkoholne pijače, pri tistih z najnižjimi dohodki pa izdatki za hrano predstavljajo več kot petino vseh prihodkov, zato se morajo vsakega odhoda v trgovino lotiti še bolj načrtovano.

Naša denarnica mora na dieto, kar je težko, če se hrana draži.  | Foto: Shutterstock Naša denarnica mora na dieto, kar je težko, če se hrana draži. Foto: Shutterstock

Ljudje smo zaradi dražje hrane zelo zaskrbljeni, zato budno spremljamo gibanje cen. Rast cen hrane je neposredno povezana s povečanimi stroški proizvajalcev zaradi rasti cen goriv, elektrike, surovin in reprodukcijskega materiala. Septembra smo imeli v Sloveniji na letni ravni desetodstotno inflacijo. Na mesečni ravni smo imeli 0,9-odstotno deflacijo, na kar je najbolj vplivala pocenitev elektrike, ki je posledica vladne regulacije cen. Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve prehrambnih izdelkov, saj so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v zadnjem letu pri nas zvišale za 14,4 odstotka.

Cene hrane v EU so bile po podatkih Eurostata julija 2022 za skoraj devet odstotkov višje kot v istem mesecu leta 2021. Na svetovni ravni so po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo svetovne cene hrane dosegle najvišjo vrednost marca 2022, ko so se v primerjavi z letom 2020 zvišale za več kot 60 odstotkov.

Zavržena hrana ni samo slovenska, ampak velika svetovna težava

odpadna hrana | Foto: Getty Images Foto: Getty Images

Zelo veliko pa lahko naredimo s premišljeno sestavljenimi jedilniki, tako da bomo čim manj hrane tudi zavrgli. Slovenci imamo tukaj kaj precej rezerve. Vsak prebivalec Slovenije je lani v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane. Skupaj smo tako zavrgli kar 143.254 ton hrane, najbolj skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da je bilo 38 odstotkov zavržene hrane še užitne. Kot kažejo podatki statističnega urada, je nekaj več kot polovica odpadne hrane v Sloveniji lani nastala v gospodinjstvih.

Tudi Združeni narodi so kot enega od ciljev do leta 2030 zastavili prepolovitev količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Kar 17 odstotkov celotne svetovne proizvodnje se po ocenah zavrže: 11 odstotkov v gospodinjstvih, pet odstotkov v prehrambnih obratih in dva odstotka v maloprodaji. Zato je tako pomembno, da spremenimo svoj način ravnanja s hrano. Po raziskavah Evropske komisije se kar deset odstotkov vse hrane zavrže zato, ker potrošniki ne poznajo ali ne razumejo, kaj pomenijo datumi uporabe na živilih.

Kaj pomeni porabiti do in uporabno najmanj do?

hrana | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Kot navaja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, porabiti do označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Rok porabiti do je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže meso, mlečni in delikatesni izdelki. Hitro pokvarljiva živila morajo biti nujno shranjena v skladu z navodili na embalaži. Po odprtju jih je treba čim prej vrniti v hladilnik.

Uporabno (najmanj) do pa označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če se upošteva navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začnejo izgubljati okus in teksturo. Tak rok je običajno naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih in konzerviranih živilih. Po navedenem datumu moramo živilo pred uporabo dobro pregledati, povohati ali poskusiti.

Hrana na drugem mestu mesečnih izdatkov za življenjske potrebščine

Država s primerjalnikom cen poskuša pomagati, da lažje spremljamo cene in tako prihranimo tudi kakšen evro. | Foto: Shutterstock Država s primerjalnikom cen poskuša pomagati, da lažje spremljamo cene in tako prihranimo tudi kakšen evro. Foto: Shutterstock

Podražitve seveda močno vplivajo na naše nakupne odločitve. Gospodinjstva po podatkih statističnega urada največ družinskega proračuna porabijo za transport, na drugem mestu sta hrana in brezalkoholna pijača, na tretjem pa izdatki za stanovanje.

Ker hrana predstavlja 14 odstotkov vseh izdatkov za življenjske potrebščine (po zadnjih podatkih iz leta 2018; Surs), imamo na tem področju tudi nekaj možnosti za prihranke. Gospodinjstva z najnižjimi dohodki pa za hrano in brezalkoholne pijače porabijo še več vseh sredstev, in sicer kar 22 odstotkov.

Vlada je zato s paketom ukrepov, ki so namenjeni tudi potrošnikom, posegla tudi na področje prehranske draginje. Eden bistvenih ukrepov za blaženje prehranske draginje ter ohranjanje kupne moči slovenskega prebivalstva je primerjalnik cen osnovnih skupin živil. Tako lahko potrošnik na enem mestu spremlja in primerja maloprodajne cene, poreklo in kakovost 15 osnovnih skupin živil v šestih različnih trgovskih podjetjih. Analize izdelkov pri zadnjem popisu 10. oktobra so pokazale, da pri vseh trgovcih v ponudbi izdelkov, ki so vključeni v popis, prevladujejo izdelki s slovenskim poreklom. V povprečju je v košarici od devet do deset izdelkov slovenskega porekla. Poleg tega so se povprečne cene izdelkov, vključenih v štiri skupine živil, v zadnjih dveh tednih znižale.

kruh Novice "Mislim, da ni nevarnosti, da bi bila Slovenija lačna"

Ali je rešitev v cenenih izdelkih?

Med ugodna živila, ki so zdrava in jih je enostavno vključiti v svoje jedilnike, so korenje, zelje, brokoli, špinača, buče, ovseni kosmiči, stročnice, skuta, … | Foto: Shutterstock Med ugodna živila, ki so zdrava in jih je enostavno vključiti v svoje jedilnike, so korenje, zelje, brokoli, špinača, buče, ovseni kosmiči, stročnice, skuta, … Foto: Shutterstock

Namesto dražjih izdelkov se potrošniki odločamo za cenejše, veliko več kupujemo za sproti in manj na zalogo, predvsem pa se v trgovino odpravljamo bolj premišljeno, da opravimo čim manj impulzivnih nakupov.

Trgovci nam vedno ponujajo izdelke po akcijskih cenah, veliko pa lahko prihranimo s kuponi in članstvom v bonitetnem sistemu, kot je sistem Pika pri Mercatorju.

Ko stojimo pred nakupovalnimi policami, je za nakupno odločitev zelo pomembna cena, a se moramo zavedati, da s tem, ko kupujemo ceneno, industrijsko predelano in uvoženo hrano, ki je polna nadomestkov in gensko spremenjenih živil, tvegamo, da bomo kupili izdelke slabše kakovosti, ki predstavljajo tudi tveganje za naše zdravje.

Vsak kemični proces v telesu je odvisen od hrane, vode in zraka. Za ohranjanje zdravja je tako bistveno, da smo pozorni na to, kaj jemo. Številna prehransko bogata živila so lahko precej draga, zato se nekateri raje odločajo za poceni nezdravo hrano.

Predelana hrana je hrana, ki je bila komercialno pripravljena za lažji proces uživanja. To so jedi, ki jih samo pogrejemo ali pripravimo v mikrovalovni pečici, to so razni prigrizki, kot so čips, ploščice in bomboni. Umetni dodatki služijo različnim namenom, na primer za konzerviranje živil, da jim dajo določeno barvo, okus ali posebno teksturo. Še vedno pa je lahko tudi predelana hrana samo minimalno predelana, kot so fižol v pločevinkah, zamrznjeno sadje in zelenjava, arašidovo maslo oziroma masla iz drugih oreščkov, polnozrnati kosmiči, veganski napitki in polnozrnate testenine. Ta živila se štejejo za obdelane, vendar minimalno, saj še vedno ohranjajo veliko svoje hranilne vrednosti.

Podpora domačemu

Mercator | Foto: V Mercatorju se zavedajo, kako pomembno je izbrati domače in podpirati samooskrbno gospodarstvo. Zato kot največji partner slovenskemu podeželju, pridelovalcem in kmetijskim zadrugam letno odkupijo za več kot 500 milijonov evrov blaga, daleč največ pri nas.

S svojimi partnerji iz vseh krajev Slovenije se tako skozi vse leto trudijo, da imamo kupci na njihovih policah vedno na izbiro čim večje število domačih slovenskih, tradicionalnih in avtohtonih izdelkov, s katerimi prinašajo slovensko kakovost v naše domove.

Galerija panorganix Novice Živa iz Prlekije, ki je na krožnikih Slovencev čez vse leto

Vsak vaš nakup šteje

Mercator | Foto:

Mercator kakovostne lokalne pridelke odkupuje od več kot pet tisoč slovenskih kmetij.

Kupci z nakupom in uživanjem domačih, lokalnih kmetijskih pridelkov in živil podpiramo slovenskega proizvajalca in poskrbimo tudi za svoje zdravje, saj so ti izdelki praviloma kakovostnejši in bolj polnovredni od uvoženih.

Kupci imamo skozi vse leto na voljo večje število domačih slovenskih, tradicionalnih in avtohtonih izdelkov, s katerimi slovenska kakovost pride v naše domove. Ponudba izdelkov obsega od mesnin, mleka in mlečnih izdelkov, sokov, vina, sladkega programa in še veliko več.

PREVERITE PONUDBO SLOVENSKIH IZDELKOV

Sezonska hrana ima večjo hranilno vrednost

lokalna hrana | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Poceni hrana je lahko tudi kakovostna, sploh če kupujemo lokalno, v Sloveniji proizvedeno hrano, kjer tudi industrijski proizvajalci še ne uporabljajo toliko nadomestkov sestavin. Največ dobrega pa bomo za svoje zdravje naredili, če bomo večkrat izbrali lokalno pridelano hrano. Jesen namreč ponuja veliko sezonske zelenjave in sadja. Sezonska hrana ima hranilno vrednost, prilagojeno letnemu času, prav tako pa je najbolj naravno pridelana. Uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja je priporočljivo tudi z zdravstvenega vidika, saj so plodovi običajno bolj optimalno dozoreli in imajo višjo biološko in hranilno vrednost.

Lokalno dostopna hrana je res velik privilegij, zato nas je tudi kmetijska ministrica Irena Šinko ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o odpadni hrani, ki ga letos obeležujemo tretjič, opomnila, da moramo z njo ravnati skrbno in spoštljivo.

klet Novice Zakladi iz kleti, ki jih ponovno odkrivamo
kmetija Novice Vsako leto v Sloveniji izgubimo približno 650 kmetij
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin