Četrtek, 18. 2. 2021, 22.01
3 leta, 9 mesecev
Zlovešče svarilo: grožnjo z vzhoda je treba jemati resno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
41
Peking želi svet prepričati, da je rastoč politični, gospodarski in tehnološki vpliv Kitajske na naš planet neizogiben in da se mu bo najbolje ukloniti, opozarjajo estonski obveščevalci.
Utišan svet, ki mu vlada Peking. Takšno prihodnost, če se Zahod ne bo postavil po robu ambicijam Kitajske, da do leta 2035 postane globalna velesila številka ena, v najnovejšem poročilu napovedujejo estonski obveščevalci.
Estonska zunanja obveščevalna služba je v svojem šestem letnem poročilu, ki ga je izdala v sredo, domnevnim načrtom Kitajske za svetovno prevlado namenila najverjetneje do zdaj najbolj ostre besede od katere koli obveščevalne agencije v državah Evropske unije.
Estonski obveščevalci, ki jim za vrat že tri desetletja diha veliki ruski medved, tega Estonija sicer tudi obravnava kot največje tveganje za estonsko nacionalno varnost, so v širjenju kitajskega politično-gospodarskega vpliva prepoznali podobno avtoritarno grožnjo državam razvitega Zahoda, je razvidno iz poročila.
Estonska zunanja obveščevalna služba je Rusiji, ki jo vidijo kot največjo grožnjo nacionalni varnosti Estonije, namenila kar 65 od 82 strani letnega poročila.
Zavezništvo Evrope in ZDA je za Kitajsko previsok zid, zato ga je treba porušiti
Kitajska pripravlja teren, tako verjamejo estonski obveščevalci, za ustvarjanje razdora med Evropo in Združenimi državami Amerike.
Zavezništvo dveh gospodarsko najmočnejših regij na svetu za Kitajsko in njene ambicije, da postane vodilna svetovna velesila, danes pomeni nepremostljivo oviro. Zaradi tega mora s širjenjem svojega političnega vpliva in vrednot Kitajske komunistične partije v svoj ideološki mehurček privabiti čim več (evropskih) držav, v poročilu ugotavljajo estonski obveščevalci.
Na Kitajskem se po ugotovitvah estonskih obveščevalcev v zadnjih letih močno krepi avtoritarni režim predsednika in generalnega sekretarja kitajske komunistične partije Ši Džinpinga.
Glavna strategija za dosego teh ciljev je zadnje desetletje osrednja doktrina kitajske zunanje politike: tako imenovana skupnost skupne usode.
Gre za eno od najpomembnejših zunanjepolitičnih propagandnih orodij kitajske komunistične partije. Skupnost skupne usode predvideva vzpostavitev malodane utopičnega novega svetovnega reda s koalicijo držav, ki se borijo za skupne cilje, kot so mir, blagostanje človeštva in ohranitev našega planeta.
Težava je, opozarjajo estonski obveščevalci, da se Kitajska nima nobenega namena spremeniti, temveč od drugih držav pričakuje, da se uklonijo njenim vrednotam in zahtevam. To naj bi dokazoval čedalje bolj avtoritaren režim, ki ga kitajska komunistična partija v zadnjih letih gradi predvsem na kultu osebnosti predsednika Ši Džinpinga. Režim, ki je povsem v kontrastu s sliko, ki jo riše kitajska zunanja politika.
Kitajska komunistična partija je državljane lani prepričevala, da je bil edini način za zajezitev epidemije koronavirusa avtoritarni prijem s trdo roko, s tem pa odvzem osebnih svoboščin, ter se celo norčevala iz držav razvitega zahoda, ki so vendarle ubrale bolj demokratičen pristop. Tajvan, ki je število okužb prav tako zajezil bolj demokratično, in to še pred provinco Hubei, ki je bila prvo žarišče pandemije, je bil na Kitajskem tabu.
"Utišan svet, ki mu vlada Peking"
Za širjenje vpliva med državami Zahoda si Kitajska pomaga s svojo gospodarsko močjo, ki jo uporablja predvsem za pridobivanje naklonjenosti lokalne politike, in pa s strogim nadzorom svojih državljanov v tujini, ki jih po potrebi tudi utiša, v poročilu nadalje pišejo estonski obveščevalci.
Na Kitajskem obstajajo določene teme, o katerih se lahko govori samo toliko, kolikor dovoli kitajska komunistična partija. V kitajsko "resnico" so tako zajeti politična statusa Hongkonga in Tajvana, osebna svoboda kitajskih državljanov in obravnava Ujgurov, muslimanske manjšine na Kitajskem, ter Tibetancev.
Kitajska o svoji resnici pod grožnjo sankcij ne prepričuje le svojih državljanov, temveč jo prek vse obširnejše kampanje širi tudi po družbenih omrežjih. Kitajska je na Facebooku in Twitterju namreč vzpostavila dezinformacijsko in propagandno mrežo, ki jo po obsegu najverjetneje prekaša le še ruska, v njeno delovanje pa so vpleteni tudi visoki uradniki kitajske komunistične partije.
Ta za dosego svojih propagandnih ciljev aktivno rekrutira tudi zahodne vplivneže, medije, akademike, ki večinoma širijo prokitajske ideje, a kitajski režim presenetljivo občasno tudi kritizirajo. Toda te kritike imajo skupnega imenovalca, opozarjajo estonski obveščevalci: prikrito sporočilo, da je rastoč kitajski vpliv na svet neizogiben in da se mu bo najbolje prilagoditi.
Eno od ključnih vlog v načrtu, da se Kitajska zavihti na čelo svetovnih velesil, bo imela tudi tehnologija. Kitajska ima pred sabo en sam cilj: ves svet se mora zanašati na njihovo tehnologijo oziroma biti odvisen od nje.
Estonsko poročilo omenja tako mobilna omrežja pete generacije (5G), kjer je eden od glavnih igralcev Huawei, eno od največjih podjetij na Kitajskem, ki že leta zanika kakršno koli povezavo s kitajskimi oblastmi, in navigacijski sistem BDS (BeiDou), za katerega ima Kitajska ambicije, da bo nekoč izrinil bolj prepoznavni GPS.
Poročilo estonskih obveščevalcev svari pred tako imenovano sinicizacijo kitajske tehnologije. Z drugimi besedami: Kitajska si zaradi sankcij, ki so jih proti njej v zadnjih letih sprožile ZDA, prizadeva za popolno neodvisnost domače tehnološke industrije.
Posledica tega bi lahko bila še manjša preglednost delovanja kitajskih tehnologij, kar je glede na to, kako je svet že danes odvisen od kitajske tehnološke industrije, morda slaba novica, kar zadeva globalno kibernetsko varnost.
Estonija ni edina, ki svari pred kitajskimi ambicijami
Na rast kitajskega vpliva v zahodnih demokracijah v zadnjem obdobju niso opozorili zgolj estonski obveščevalci.
Prvi teden februarja se je oglasila tudi nizozemska obveščevalna služba (AIVD) in v poročilu o nevarnostih, ki grozijo nizozemski nacionalni varnosti, izrecno navedla Kitajsko kot neposredno grožnjo nizozemskemu gospodarstvu. Kitajska naj bi na Nizozemskem izvajala dejavnosti ekonomskega vohunjenja in širila svoj politični vpliv, so zapisali.
Finski obveščevalci so prejšnji teden medtem posvarili, da avtoritarni režimi, pri čemer so navedli Kitajsko in Rusijo, mrzlično iščejo načine za infiltracijo v kritično infrastrukturo Finske. Prvi mož obveščevalcev te skandinavske države, Antti Pelttari, je tudi dejal, da Huawei ne bi smel imeti vloge pri gradnji omrežja 5G na Finskem.
Preberite tudi:
41