Torek, 22. 9. 2020, 4.00
3 leta, 7 mesecev
Obupani klic na pomoč ohromelemu turizmu in potovalni industriji
Ukinite karantene, poenotite protokole za testiranje in prestop državnih meja!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,75
27
Karantene in druge omejitve potovanj so močno načele panoge turizma in potovanja, a tudi osebne načrte številnih posameznikov.
Več kot 20 evropskih panožnih organizacij in sindikatov s področja turizma in potovanj je naslovilo odprto pismo na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. V njem (vnovič) opozarjajo na dramatične razmere v teh dveh panogah, ki sta med največjimi žrtvami epidemije bolezni covid-19.
Letalski prevozniki, letališča, avtobusni in železniški prevozniki, žičničarji, restavracije, gostišča, kavarne, hoteli, penzioni, storitve cateringa, potovalne agencije, kampi, taksisti, turistični vodniki in spremljevalci, izvajalci križarjenj, kulturne in zgodovinske znamenitosti, turistične organizacije in združenja …
Tudi na beneškem letališču Marco Polo močno pogrešajo vrvež potnikov, kot so ga bili vajeni pred epidemijo.
Dobra desetina evropskega gospodarstva, posredno še več
Ti in še drugi poklici so le del od 27 milijonov Evropejcev, ki zase in svoje družine kruh služijo neposredno v panogah turizma in potovanj. Prištejemo jim lahko še številne, ki sodelujejo v dobavnih verigah za te poklice.
Po ocenah svetovne trgovinske organizacije turizem in potovanja neposredno prispevajo več kot deset odstotkov evropskega bruto družbenega proizvoda, v nekaterih državah članicah pa tudi občutno več. Posredno je ta delež gotovo večji, ker turizem in gospodarstvo spodbujajo tudi druge gospodarske dejavnosti.
Žarek upanja spet bledi
Ravno turizem, potovanja in kongresna dejavnost so pri vrhu panog, ki jih je epidemija bolezni covid-19 najbolj prizadela in jih vse obrnila na glavo. Celo v obdobju junijskega in julijskega premora, ko so dnevne številke na novo potrjenih okužb popustile, so v teh panogah še vedno zaznavali 50-odstotni izpad v najbolj optimističnih primerih, največkrat pa veliko večjega, tudi do 90 odstotkov. Izgubljena delovna mesta se kar vrstijo.
Ob bližajoči se jeseni, ko se večina gospodarstva kljub znova povečanim številkam bori za čim uspešnejše približevanje nekdanjemu normalnemu, pa v turizmu in potovalni industriji izginjajo še tisti najmanjši upi za okrevanje, ki so začeli tleti v prvem delu poletja.
Še pred kratkim so v Benetkah trpeli zaradi množic obiskovalcev, zdaj pa hrepenijo po njihovi vrnitvi.
Domači gosti ne morejo popolnoma rešiti turizma
Tako kot številne druge države poskuša tudi Slovenija nadomestiti izpad s spodbujanjem domačega turizma, a izpada tujih gostov, tako naših v drugih državah kot prihodov iz drugih držav v Slovenijo, ni mogoče povsem nadomestiti niti s tako močnimi spodbudami, kot so slovenski turistični boni, za katere bomo dolgoročno vendarle morali primakniti denar iz davkov.
Frankfurtsko letališče pred epidemijo
Eden od najboljših nefinančnih kazalnikov izpada potovanj je dramatično zmanjšanje števila poletov po vsem svetu. Na pariškem letališču so na primer odprti le nekateri terminali, večina jih je zaprta. Z ljubljanskega letališča je mogoče potovati samo še na nekaj destinacij, pa še pri tistih linijah, ki obratujejo, je pogostost poletov dramatično zmanjšana v primerjavi z obdobjem neposredno pred epidemijo.
Podobne zgodbe se pišejo na vseh svetovnih letališčih
Sredi avgusta, ko se je letalski promet še izvajal v nekem omejenem obsegu, je število potnikov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zaostajalo za 65 odstotkov, kažejo podatki panožnega združenja letališč Airports Council International Europe (ACI Europe).
Septembra je ta izpad v primerjavi z enakim obdobjem lani spet poskočil, in sicer je v prvih dveh tednih septembra presegel 73 odstotkov.
Semaforska zmeda
Ena od večjih ovir za oživljanje potovanj, turizma in kongresne dejavnosti so neusklajena merila in pravila za pristop državne meje, celo znotraj schengenskega prostora, ki bi moral biti območje prostega pretoka ljudi in blaga.
Utrinek z (opustelega) rimskega letališča Leonardo da Vinci - Fiumicino
Tako je, ena in ista država je pri nekaterih državah na zelenem seznamu, pri drugih pa na rdečem. Tudi Slovenija: če smo na primer za Italijo, Avstrijo, Francijo ali Hrvaško na zelenem seznamu, smo za Finsko in baltske države na rdečem, kar pomeni, da bo slovenskim državljanom ob prihodu v te države odrejena karantena.
"Testirajte nas, ne blokirajte nas!"
Več kot 20 evropskih organizacij in sindikatov s področja turizma in potovanj, ki pomenijo več kot pet tisoč podjetij in organizacij, zato v odprtem pismu predsednici Evropske komisije predlaga, da Evropska unija odpravi neenotna karantenska pravila držav članic in uvede usklajena merila za prestop meje, ki bodo temeljila na testiranju potnikov pred potovanji.
"Trenutne kaotične razmere zahtevajo vašo takojšnjo osebno vključenost in pozivamo vas, da to težavo obravnavate z najvišjo prioriteto ter jo naslovite neposredno na predsednike držav in vlad," so med drugim zapisali v svojem odprtem pismu.
Seznami držav pogosto niso epidemiološko utemeljeni
Opozorili so tudi, da Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) državam formalno odsvetuje čezmerne potovalne omejitve, ki, kot smo pogosto priča, niso utemeljene na epidemiološki presoji tveganj in tudi nimajo dokazanega učinka, kjer že obstajajo dokazani primeri lokalnega prenosa bolezni – kar zdaj žal velja za vso Evropo.
K demonizaciji potovanj in turizma pripomorejo tudi aktivni pozivi držav članic za opustitev potovanj zunaj lastne države tudi znotraj Evrope, s čimer uničujejo eno od prednosti in svobodo evropskega načina življenja, so še zapisali. "Temu je treba narediti konec!"
Medtem ko slovenski lastniki nepremičnin in plovil lahko neovirano vstopijo na Hrvaško za do 48 ur in jim ob vrnitvi ne bo odrejena karantena ter jim tudi ni treba predložiti negativnega testa za covid-19, tisti slovenski državljani, ki imajo otroke ali starše celo zgolj nekaj kilometrov čez mejo na bližnjem sosednjem območju, ki ima primerljivo epidemiološko sliko kot Slovenija, takšne možnosti nimajo. To je le en primer nepravičnosti karantenskih pravil znotraj Evropske unije, katera temeljna vrednota je, vsaj v teoriji, prost pretok oseb in blaga.
Eni gredo lahko neovirano čez mejo do svojega čolna, drugi pa na enak način ne morejo do svojih najbližjih
Karantene niso zgolj uničevalci počitnic, saj ogrožajo številna delovna mesta, omejujejo poslovanje in izobraževanje. Ena izmed temeljnih vrednot Evropske unije je namreč, da življenja evropskih državljanov ne omejuje na državne meje.
Enostranske odločitve in z njimi povezane karantene celo nepremišljeno ločujejo družine, ki imajo to nesrečo, da njihovi najožji družinski člani (otroci ali starši) živijo celo samo nekaj kilometrov onstran državne meje, ali onemogočajo nujno potrebne zdravstvene storitve kroničnim bolnikom, ki imajo to (ne)srečo, da jih je poklicna pot odpeljala kam drugam po Evropi.
"Upamo, da nas Evropa ne bo razočarala!"
Opuščanje karanten je pot do vnovične vzpostavitve svobodnega pretoka in gibanja ljudi, pot do konca trenutnih diskriminacij in pot do obnove temeljnih funkcionalnosti enotnega trga Evropske unije, še med drugim poudarjajo podpisniki.
"Upamo, da nas Evropa ne bo razočarala," so sklenili svoje odprto pismo.
27