Petek, 11. 7. 2025, 20.48
2 tedna, 2 dneva
30. obletnica Srebrenice
Skupaj sta krenila proti peklu, eden je ostal živ
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,72
Od naših poročevalcev iz Srebrenice
Zejad Avdić je preživel genocid. Danes je poročen, ima 23-letno hčerko in 20-letnega sina. "Moje največje maščevanje njim sta moja otroka, predvsem hčerka, ki je, hvala Alahu, magistrica managementa in marketinga."
Šestinštiridesetletni Zejad Avdić je po 30 letih pokopal svojega brata Senajida, enega od sedmih žrtev genocida v Srebrenici, ki so danes našle svoj mir v spominskem centru v Potočarih. Čeprav so našli le nekaj Senajidovih posmrtnih ostankov, Zejad čuti olajšanje. "Končno bom lahko obiskal njegov grob. Našli so par kosti lobanje, a imel bo svoje mesto na pokopališču," nam je dejal Zejad, ki je bil leta 1995 star 16 let in je z bratom bežal skozi peklensko težko pot skozi gozdove.
Enako kot pred 30 leti
"Zame, ki sem vse to preživel, so čustva enaka kot pred 30 leti," pravi Zejad. "Iz Srebrenice sva krenila skupaj, on s svojo, jaz pa s svojo družbo. Vztrajal sem, da bi hodila skupaj, a je to zavrnil, češ da je bolje, da sva ločena, ker če bi bil eden od naju težje ranjen, bi moral drugi pomagati in bi tako oba zaostala v koloni."
Zejadu je uspelo prebiti zasedo, v kateri so umrli mnogi pred vojsko bosanskih Srbov bežeči Bošnjaki, Senajidu pa ne.
Usodna zaseda
Senajid je imel najverjetneje prav. Če bi hodila skupaj, morda tudi Zejad ne bi preživel. Njemu je namreč uspelo prebiti zasedo, v kateri so umrli mnogi pred vojsko bosanskih Srbov bežeči Bošnjaki, Senajidu pa ne. To je izvedel kasneje, ko so se preživeli zbrali na eni od zbirnih točk na poti proti Tuzli, ki so jo nadzorovali Bošnjaki.
Maščevanje
Zejad je danes poročen, ima 23-letno hčerko in 20-letnega sina. "Moje največje maščevanje njim sta moja otroka, predvsem hčerka, ki je, hvala Alahu, magistrica managementa in marketinga."
Pokol v Kravicah
Kakšno je bilo življenje pred vojno, smo vprašali Zejada. "Nisem si predstavljal, da bi se lahko zgodilo kaj takega. Živeli smo v vasi Pervan v občini Bratunac, ki je blizu vasi Kravice z večinskim srbskim prebivalstvom. Tu sem hodil v osnovno šolo, imel sem družbo, v kateri so bili tudi Srbi, družili smo se. Izkazalo se je, da je bilo največ pobijanja ravno v kmetijski zadrugi v Kravicah, nedaleč stran od moje osnovne šole, kamor je hodil tudi moj pokojni brat. Morda ga je ubil kdo od njegovih sošolcev ali pa njihov oče."
V spodnjem videu in fotogaleriji si oglejte utrinke dogajanja v spominskem centru v Potočarih, kjer je bil osrednji dogodek ob 30. obletnici genocida v Srebrenici.
